Tukaj lahko prebirate izseke starih časopisnih člankov, ki jih je bilo možno nekoč najti v časopisih, ki so pokrivali šentjursko območje.
Članki so različne starosti, od nekoliko novejših do precej starih in vsi po vrsti so po svoje zelo zanimivi.
Dvakrat na mesec bodo tukaj dodani prispevki, ki sovpadajo v tekoči mesec, vendar izvirno datirajo 5, 10, 15 ... 50 let v preteklost. Seveda ste vabljeni tudi k branju arhiva.
Spomine oživlja naš sodelavec Bogdan Rahten.
NOVO: (dodano 26. 6. 2009)
Oživljeni razbojnik Guzaj
Sobotnega Guzajevega veseljačenja, velike nove prireditve ob Slivniškem jezeru, se je udeležilo približno dva tisoč obiskovalcev.
Otroci so imeli posebno veselje z oživljenim Guzajem, ki se je pripeljal s kočijo. Odraslemu moškemu svetu je bila najbolj všeč popoldanska modna revija šentjurskih modnih izdelkov s skupino iz Dramelj. Precej zanimanja je bilo tudi za športno-zabavne igre. V zabavnem delu sta se pomerili ekipi Ponikve in Slivnice. V teku ob jezeru je zmagal Tomo Ferarič s Koroškega, na kolesarski tekmi pa Šentjurčan, dr. Dragiša Čolović. Zanimanje je vzbujala predstavitev lokostrelstva in kanujev, Srečko Medved z Dolge Gore pa je otroke prevažal z zmajem.
Zadovoljni so številni obiskovalci, po drugi strani pa tudi strokovnjaki posebne projektne skupine za razvoj podeželja v občini Šentjur, ki sodeluje z ravenskim studiem Nov'na. Tam so Guzajevo veseljačenje pripravljali dalj časa, namenjeno pa je bilo za promocijo Slivniškega jezera. V kratkem naj bi pripravili podobno prireditev še za potrebe Ponikve.
Novi tednik, 30. 6. 1994
Prevorje: II. kmečki trim
Občani krajevne skupnosti Prevorje v šentjurski občini so se s sobotno prireditvijo zatrdno odločili, da njihov lanski I. kmečki trim postane tradicionalen. V soboto popoldan so se namreč zbrali na Štokovem hribu pri Žegru, kjer se je osem ekip pomerilo v vrsti tekmovanj, od katerih jih je nekaj imelo povsem hudomušen značaj.
Novi tednik, 28. 6. 1979
Odločitev je v rokah delavcev
Šentjurčani so prejšnji teden kar nekajkrat razpravljali o solidarnostnem dnevu za pokrivanje izgub v velenjskem Gorenju. Socialistična zveza, sindikat, izvršni svet in poslovodni delavci šentjurskih kolektivov ocenjujejo, da je solidarnostni dan potreben, predvsem zaradi nadaljnjega razvoja regijskega gospodarstva. Predsedniki delavskih svetov in osnovnih organizacij sindikata imajo pripombe, medtem ko se delavci še niso dokončno izjasnili.
Pripombe so se nanašale na stare spodrsljaje Gorenje, kot je zgrešena naložba v Körting in pa na odgovornost posameznih vodilnih delavcev. Prav tako je posameznika motilo, ker imajo v Gorenju kljub izgubi višje povprečne osebne dohodke, kot v nekaterih šentjurskih kolektivih.
Novi tednik, 28. 6. 1984
Podpora vračilu posestva
Šentjurska podružnica Slovenske ljudske stranke je pripravila okroglo mizo o denacionalizaciji, pri čemer je bilo govora tudi o prepočasnem vračanju posestva domače kmetijske šole.
Takrat so med drugim omenjali, da v šentjurski občini za vračilo niti ni prave politične volje. Zaradi omenjenih očitkov so na skupščinskem zasedanju ugotovili, da za vračilo ni potrebne pravne podlage.
Kot je znano, je šentjurski občinski ljudski odbor leta 1961 šolsko posestvo predal takratni kmetijski zadrugi Bodočnost. Pri tem se je zgodilo, da je v zemljiški knjigi ostala lastnik posestva kmetijska šola, ki pa zahteva posestvo nazaj. Za Bodočnostjo je posestvo prevzel kombinat, po njegovi delitvi pa podjetje Meja. Vodstvi šole in Meje sta se večkrat sestali, potrebnega dogovora pa ni bilo. Po novem nastopa še tretja stranka, republiški kmetijski sklad.
Novi tednik, 23. 6. 1994
Pohvale Grdinovi ekipi
Šentjurska vlada, ki so jo izvolili pred štirimi leti, je za zadnje predpočitniško zasedanje pripravila poročilo o svojem delu. Poslanci so njeno delo posebej pohvalili, pri tem pa je bilo slišati kritike le iz gospodarsko najšibkejšega južnega dela občine. Tam namreč menijo, da se je zadnja leta razvijal zlasti osrednji del občine.
Poslanci ugotavljajo, da je za občinske uspehe zaslužen predvsem profesionalni del občinske uprave, ki so ga sestavljali Ladislav Grdina ter njegovi sodelavci Simon Zdolšek, Marija Rataj in Oto Pungartnik. Predsednik Grdina je skupščini poročal, da je vlada uresničila večino programa, naslednji del, na primer novo šentjursko šolo, plinifikacijo mesta ter gradnjo obvoznice, pa že uresničujejo. Za prihodnost ostaja posodobitev regionalnih cest proti Lesičnemu, Sevnici in Žičam.
Predsednik Grdina je zlasti zadovoljen z rešitvijo perečega problema šentjurske telefonije. To vprašanje bo v celoti odpravljeno, ko bodo končali dela na Planini. V mestu bodo še letos opravili plinifikacijo ter odprli novo avtobusno postajališče. Vlagali so tudi v šolstvo, dokončali so namreč šolo v Dobju in telovadnico na Blagovni, obnovili pročelje mestne šole ter začeli graditi novo v Hruševcu. Med uspehi omenjajo tudi nov gasilski dom na Dolgi Gori, gradnjo mestnega športnega parka in različnih igrišč drugod. Zadovoljni so kulturniki, saj so dogradili kulturni dom v Dramljah in prenovili dvorano v Šentjurju ter mestno knjižnico. Le gradnja doma upokojencev zaenkrat ostaja še nerešena.
Novi tednik, 23. 6. 1994
V razpravi je petletni razvojni program
S sejo občinske konference ZKS v Šentjurju so pričeli javno razpravo o osnutku razvojnega programa občine v letih 1970 – 1975. Osnutek obravnavna vsa področja dejavnosti, pri čemer je težišče na kmetijstvu in industriji.
Kmetijstvo pomeni v občini osnovno panogo, ki daje več kot polovico družbenega produkta, vendar pa so zemljiške površine zelo razdrobljene. Z zasebnim kmetijstvom se ukvarja 9 tisoč ljudi. V težavah je tudi družbeni kmetijski sektor, ki ne more povečati pridelovalnih površin, zato se bodo morali vključiti v celjsko regijo.
V industrijski dejavnosti se bodo morale delovne organizacije usmeriti v konjukturno in veliko serijsko proizvodnjo in pridobiti kapital iz širše regije. Odločilno vlogo bo v prihodnosti imela obrt, ki je še v mnogih poklicih deficitarna, dalje trgovina, gostinstvo in turizem.
Ob vsem tem bo treba odpraviti veliko zaostalost v prometnih komunikacijah, saj je v občini asfaltiranih le 11,2 kilometra ali 3,9 odstotkov cest!
V družbenem sektorju sta v najtežavnejših razmerah šolstvo in zdravstvo, saj so šole brez telovadnic, na 17 tisoč prebivalcev pa odpadejo le 4 zdravniki splošne prakse in 2 zobozdravnika.
Narodni dohodek na prebivalca se giblje med 4 in 5 tisoč din, na najbolj razvitem območju v Sloveniji pa znaša celo nad 20 tisoč!
Novi tednik, 18. 6. 1969
Delavci Alposa bodo letovali tudi v prikolicah
Letos bodo delavci Alposa prvič lahko organizirano preživljali svoj letni dopust in sicer v šestih stanovanjskih prikolicah, ki so postavljene v Umagu, Novigradu in Poreču. Zaposleni v Alposu so se namreč dogovorili, da dajo 5 % sredstev od regresa za letni dopust za nakup teh prikolic.
Zanimanje za letovanje je med delavci izredno veliko in tako je prva izmena že odšla na dopust. Do začetka septembra se bo tako v prikolicah izmenjalo 80 družin. Do letos ta kolektiv ni imel lastnih bivalnih zmožnosti za preživljanje dopusta ob morju.
Novi tednik, 21. 6. 1979
Tudi Dramlje so utrpele veliko škodo
Tudi Dramlje je nedavna vremenska katastrofa močno prizadela. Posebno so bili oškodovani hriboviti predeli drameljske občine, kot so vazi Jazbina, Grušec in Slemen. Škoda je tem večja, ker živijo tamkaj manjši kmetje in kočarji. Zemeljski plazovi, ki jih je bilo na stotine, so odnesli najboljšo zemljo z njiv in vinogradov. Trava, ki je letos lepo kazala in bi bil pridelek po več sušnih letih zopet obilen, je bila uničena. Nekateri bodo morali odprodati polovico živine, če ne bodo imeli krme.
Savinjski vestnik, 16. 6. 1954
V Šentjurju urejajo matično knjižnico
Kako preseči magično številko 0,5 knjige na prebivalca v nerazviti šentjurski občini, je osrednje vprašanje v reševanju problematike knjižničarstva. Kulturna skupnost Šentjur bi rada uredila prostore za matično knjižnico v poslopju nekdanjega internata.
Zanimivo je, da imajo v Šentjurju knjižnične izposoje v Tolu in Elegantu, ter tako tesno sodelujejo z združenim delom. Na slabšem so krajevne skupnosti, saj je organizirana izposoja le v Dobju, na Ponikvi in v Loki pri Žusmu ter seveda v Šentjurju. Lisa nepokritosti je tako dokaj huda.
Novi tednik, 14. 6. 1979
Ne bo šlo brez zaklonišča
Šentjurčani se dolgo niso mogli odločiti ali naj dovolijo gradnjo prizidka k osnovni šoli v Slivnici in adaptacijo podstrešja v zdravstvenem domu v Šentjurju.
Zlasti zadnja naložba je bila vprašljiva, vendar ker ne gre za velika sredstva, so adaptacijo odobrili. Kot kaže pa bo končno prišlo tudi do izgradnje prizidka k OŠ v Slivnici, ki so ga krajani zaradi prostorske stiske nestrpno pričakovali. Najprej bodo zgradili zaklonišče, kateremu so se hoteli izogniti, vendar jim republiški predpisi tega ne dovoljujejo. Poleg tega bodo končali večnamenski prostor v krajevni skupnosti Blagovna.
Drugače pa so sprejeli odločitev, da je potrebno vse negospodarske naložbe črtati iz tega srednjeročnega obdobja. Tako letos ne bo nič s kulturnimi in gasilskimi domovi, ki so jih načrtovali v nekaterih krajevnih skupnostih.
Novi tednik, 14. 6. 1984
Začela se je Zvezna mladinska delovna akcija Kozjansko 84
V brigadirsko naselje Jože Perčič v Šentvid pri Planini je prišlo 148 brigadirjev, ki bodo delali v prvi izmeni ZMD Kozjansko 84.
Prišli so iz Slovenije, Makedonije, Kosova in Bosne in Hercegovine, delati pa bodo začeli v Dobju, Planini, Šentvidu in v Sevnici. V imenu krajanov je brigadirje pozdravil Janez Pušnik, predsednik krajevne konference Socialistične zveze.
Novi tednik, 14. 6. 1984
Tajfun prodira
Pred sedmimi leti je Jože Špan skupaj s svojim bratom odprl zasebno obrt na Planini pri Sevnici. Dobro mu je šlo, izdelki so bili iskani. Nato pa je prvega dne letos nastala pogodbena organizacija združenega dela. Špan pravi, da mu je danes še bolje.
POZD je bila nujnost, ker smo bili preveliki. To je eno, drugo pa je bila očitna potreba kraja po industrijskem obratu, da lahko ljudje zaslužijo kruh čim bliže domu.
Danes Tajfun proizvaja predvsem kmetijske stroje po lastnih načrtih – puhalnike, obračalnike, razvijajo pa še proizvodnjo kardanov za kmetijsko mehanizacijo. V načrtu imajo še ostale transporterje – tračne in pnevmatske – od silaže do žit. Računajo, da bodo letos naredili čez 4.000 puhalnikov in 600 obračalnikov. Prodajajo v Sloveniji, Hrvaški, osvajajo pa tudi tržišče Bosne. Potreb po njihovih izdelkih je več kot so zmožnosti. Naročili so že 125-tonsko stiskalnico, letos pa bi pričeli z gradnjo nove proizvodne hale.
Novi tednik, 13. 6. 1974
Nova vsebina dela
Komunisti krajevne skupnosti Šentjur-Center bodo na današnjem sestanku namenili največ pozornosti novi vsebini dela in to predvsem pripravam na programsko volilno konferenco. Razpravljali bodo o vključevanju komunistov Centra v razreševanje šentjurske in širše družbene problematike ter se dogovorili o evidentiranju za odgovorne funkcije v organih Zveze komunistov in izpeljavi programsko volilne konference.
Novi tednik, 8. 6. 1989
Kulturi še domove
Šentjurska občina skuša tudi na kulturnem področju razbijati ustaljeni in čestokrat napačne predstave o zaostalosti. Kmalu se bo iztekel čas srednjeročnemu načrtu in razmišljanja so že usmerjena v novega. Gradnja in obnova kulturnih domov v šentjurski občini je ena najbolj bistvenih nalog.
Kulturni dom v Gorici pri Slivnici bo odprt letos. Zdaj dobro napreduje gradnja v Dobju in Šentvidu, čeprav so bili zastoji, tudi zaradi podražitev v gradbeništvu.
Loka pri Žusmu ima sicer dom, oziroma prostor za določene kulturne aktivnosti, vendar ni ustrezno opremljen. Tudi šentjurski kulturni dom bi potreboval ureditev dodatnih prostorov za različne društvene dejavnosti
Novi tednik, 7. 6. 1979
Alposov obrat na Ponikvi
Med delovne zmage na področju gospodarstva v šentjurski občini gre nedvoumno šteti tudi nov in hkrati prvi dislocirani obrat šentjurskega Alposa – TOZD oprema, ki že mesec dni deluje na Ponikvi v nekdanji šoli.
Staro šolo, ki je prešla v last Alposa, je ta kolektiv preuredil za svoje potrebe. Trenutno je v obratu zaposlenih 10 delavcev. Njegovo ureditev so narekovale med drugim tudi prostorske stiske v matičnem kolektivu. Trenutno delajo na Ponikvi stojala za pulte, obešalnike in konfekcijska stojala za trgovino. Po programu, ki predvideva tudi širitev obrata, pa bodo na Ponikvi dobili še brusilni stroj in stroj za obdelavo kromiranih cevi ter stiskalnico. Z novo proizvodno halo, ki naj bi zrasla ob sedanji zgradbi, bi zdajšnji delovni prostori služili za skladišče, garderobe za delavce in menzo.
Novi tednik, 7. 6. 1979
Uspel poskus v šentjurski Modi
Delovna organizacija Moda v Šentjurju je mlado, toda perspektivno podjetja. Še pred nekaj leti so se ukvarjali izključno z izdelovanjem moške konfekcije po naročilu. V letu 1960 pa je kolektiv uvidel, da s takšno, to je obrtniško proizvodnjo, ne bo mogel konkurirati danes vse bolj in bolj razviti konfekcijski industriji. Zaradi tega so se dogovorili s kolektivom Topra iz Celja in začeli izdelovati moško spodnje perilo. Zanimanje za ta novi artikel je naraščalo in kolektiv je bil prisiljen misliti na razširitev kapacitet. V januarju letos so adaptirali nov prostor velik približno 60 kv. metrov in postavili vanj šivalne stroje. Preostala pa je rešitev še enega problema: kadrov.
Zanje v šentjurski občini še ni problem. Modi se je ponudilo veliko število mladih deklet in 42 od njih so res sprejeli v svoje vrste. Najprej so jim dali osnovno znanje o ravnanju s šivalnimi stroji, s čemer pa problema še niso rešili. Izkazalo se je, da mlada dekleta premalo ali skoraj nič ne vedo o delavskem in družbenem samoupravljanju, ekonomski in politični problematiki doma in po svetu, o gospodarstvu in perspektivah v šentjurski občini, vlogi družbeno političnih organizacij v kolektivu, niso se zavedala svojih pravic in dolžnosti, niso poznala sistema formiranja in delitve dohodka itd. Zato je kolektiv sklenil, da skupaj z občinskim aktivom Zveze mladine in Delavsko univerzo organizira tritedensko mladinsko politično šolo, v kateri naj bi mladinke zvedele tudi o razvoju mladinskega gibanja pri nas, o oblikah dela v mladinskih organizacijah in o zdravstveni zaščiti v gospodarstvu.
Ta teden je mladinska politična šola zaključila svoje delo. Mladinke, ki so jo obiskovale, so se o njej pohvalno izrazile, prav tako ugodno pa jo je ocenil direktor Mode tovariš Salobir.
Celjski tednik, 5. 6. 1964
Take malomarnosti morajo biti kaznovane
Dne 24. marca 1949 je prejela Kmetijska zadruga Dramlje s postaje Novi Vrbas 4 vagone mulja (gnojila). Vagone je isti dan razložila na železniški nakladalni prostor postaje Šentjur. Mulj je bil odpeljan samo delno, ostalo še sedaj leži na 70 kv. m. velikem razkladalnem prostoru. Kmetijska zadruga, kakor tudi KLO Dramlje sta bila večkrat opozorjena, da mulj tako odpeljeta, kar pa še ni storjeno.
Ležarina znaša do sedaj okrog 5000 din. Železniška postaja Šentjur rabi na postaji prostor za nakladanje in razkladanje druge robe in ji je to gnojilo na poti. Kmetijski zadrugi pa se dnevno viša ležarina po krivdi nekaterih funkcionarjev.
Dne 1. maja 1949 je prejel okrajni magacin Šentjur s postaje Ilirska Bistrica 1 vagon premoga. Okrajni magacin je po razdelilniku razdelil premog na KLO Rifnik in KLO Vrbno. Približno pol vagona premoga je odpeljal KLO Rifnik, ostalo še vedno leži na postajnem nakladalnem prostoru. Kljub večkratnemu opozorilu se nihče ne zgane, da bi se premog, ki je sedaj ves v prahu, odpeljal.
Potniki, ki tako malomarnost vidijo, se upravičeno zgražajo, ker se namreč premog tako težko dobi in predstavlja danes tako dragocenost.
Celjski tednik, 4. 6. 1949
Rezultati referenduma o ustanovitvi novih občin
št. volivcev glasovalo ZA PROTI
Šentjur 6.985 40,0 % 48,7 % 49,6 %
Ponikva 1.692 58,3 % 22,4 % 73,6 %
Dramlje 1.281 60,3 % 46,4 % 52,7 %
Planina 1.264 61,8 % 60,3 % 36,9 %
Dobje 846 68,4 % 74,3 % 24,1 %
Slivnica 2.585 59,7 % 17,5 % 79,0 %
Novi tednik, 2. 6. 1994
ARHIV:
Trgovine v Dobju letos še ne bo
Krajani Dobja so ogorčeni, ker tudi letos ne bodo dobili nove trgovine, ki jim jo Merx obljublja že od leta 1978. Sedanja trgovina obsega 35 m2, v njej pa kupuje poleg krajanov Dobja tudi del Prevorja, Šentruperta, Jurkloštra in Kalobja. Delovni pogoji so nemogoči, občasno pa prihaja tudi do oporečnosti prehrambenih izdelkov, ker so neustrezno skladiščeni.
V Merxu pravijo, da samo zaradi tega, ker bo jutri dražje kot danes še ne morejo graditi in zagotavljajo, da bodo pričeli z gradnjo prihodnje leto.
O novi trgovini so začeli razmišljati v Dobju že leta 1960, realne možnosti pa so se pokazale leta 1978, ko sta jim gradnjo prehrambenega objekta ponudila šentjurski kmetijski kombinat in Merx. Ker so hotele Šentjurčani najprej adaptirati staro trgovino in šele kasneje zgraditi novo, so se krajani Dobja odločili raje za Merxovo ponudbo, ker so se bali, da bo kombinatu po adaptaciji zmanjkalo denarja. Nov market naj bi obsegal površno 450 m2, vendar do zdaj iz tega ni bilo nič
Novi tednik, 31. 5. 1984
Bratstvo v praksi
Ko so se leta 1941 valili prenapolnjeni vlaki naših zavednih in nasilno izseljenih Slovencev v Srbijo mnogi niso slutili, da bo to njihovo trpljenje po mnogih letih rodilo tudi plemenite sadove. Priča smo bratenju srbskih in slovenskih občin, ki traja že nekaj let.
V petek zvečer so vrnili obisk šentjurski šoli učenci in učitelji iz Užičke Požege. Zanimivo je, s koliko topline in veselja so domači učenci sprejeli svoje srbske vrstnike. Gostje so si ogledali tovarno TOLO, kjer je vsak dobil brezplačen copat.
Kljub temu, da je obiskalo Šentjur 37 učencev in 8 učiteljev, jih je bilo kar težko razdeliti med gostitelje. Kar precej več družin se je ponudilo, da sprejme medse bratske goste.
Novi tednik, 30. 5. 1974
Koncert zborov v Šentjurju
Občinski svet kulturnih in prosvetnih društev v Šentjurju je 23. maja organiziral v počastitev mladosti koncert mladinskih in moških pevskih zborov. V otvoritveni besedi je zborovodja moškega zbora »Bratov Ipavcev« Rečnik Ernest povedal, da zahteva zborovsko petje trdega in nesebičnega dela ter podčrtal, da danes število pevcev in zborov na žalost vidno pada ali pa celo odstopa mesto popevkarstvu. V nadaljevanju je izrazil obžalovanje, da nekateri ljudje v pretirani dirki za standardom vse preveč radi pozabljajo na svetle tradicije v našem zborovskem petju.
Celjski tednik, 29. 5. 1964
V Žalcu in Šentjurju je izobraževalno delo razgibano
Pred meseci so v celjskem okraju ustanovili 14 izobraževalnih centrov. Bili naj bi žarišče izobraževalnega dela v občinah. Med centri prednjači Žalec, ki je v tej sezoni po vsej občini organiziral 120 predavanj z nad 9000 poslušalci. Nič ne zaostaja Šentjur, kjer so lani imeli le dve predavanji, letos pa že 98.
Celjski tednik, 29. 5. 1959
Šentjur: očistimo okolje
»Lepo urejen dom in okolica je ogledalo urejenega človeka« Tako piše med drugim na letaku s katerim je pričelo Turistično društvo Šentjur široko akcijo za varstvo okolja. Nekaj več o tem nam je povedal predsednik komisije za varstvo okolja pri Turističnem društvu dr. Ivan Moser:
»V naši občini smo se odločili, da proglasimo mesec maj za mesec čistoče, predvsem zaradi vse večje industrializacije in gradnje novih objektov, ki vodijo k nenehnemu vedno večjemu onesnaževanju. Zato si je društvo zamislilo široko akcijo v kateri naj bi sodelovali vsi občani. Ta dan temeljito očistimo domove, dvorišča, vrtove, poti, obrežja potokov itd. Določili bomo zbirna mesta za odlaganje odpadnih predmetov, od koder jih bomo odvažali s kamioni. Občane, ki se pozivu ne bodo odzvali, bomo najprej opomnili, v kolikor pa tudi to ne bo zaleglo, jih bomo primorani predati v izvršilni postopek.
Da je akcija zares potrebna, če že ne nujna, priča podatek, da je v Šentjurju v premeru 1,5 km kar 12 divjih odlagališč smeti. Prav tako v Šentjurju nimamo javnega odlagališča, ki bi bilo vsekakor potrebno.
Seveda pa naša prizadevanja ne smejo ostati samo pri tem, temveč mora imeti akcija širši značaj. Zato je komisija sprejela program, da v dolgoročnem načrtu razvoja ne predvidi v šentjurski kotlini gradnjo umazane industrije, četudi bi bila od nje trenutna korist. Ekološke ugotovitve namreč kažejo, da je kotlina neventilirana, se pravi, nima stalnih vetrov, kar bi le še povečalo onesnaženje pretežno kmetijskega področja.
Novi tednik, 23. 5. 1974
Dramlje urejene še pred praznikom
V Dramljah občani s pospešeno vnemo urejujejo ceste, rušijo stare plotove ter urejujejo vrtove in cvetlične grede. Popraviti nameravajo tudi prosvetno dvorano, trgovino in šolo. Gradili bodo iz lastnih sredstev in denarja, ki ga je prispevala občina. Ljudje bi seveda želeli, da še pred občinskim praznikom asfaltirajo ceste v naselju, vendar ni dovolj denarja. Zato pa bodo kmalu začeli delati dva kilometra dolgo cesto Marija Dobje – Bovše, ki bo povezovala Dramlje s cesto iz smeri Celja.
Novi tednik, 22. 5. 1969
V Šentjurju bodo presajali goveje zarodke
Šentjurski veterinarji zardi pospeševanja kmetijstva v občini razmišljajo predvsem o izboljšanju kakovosti črede in povečanju števila plemenskih živali. To naj bi dosegli z novostjo, presajanjem zarodkov, ukvarjajo pa se tudi s težavno uganko zgodnjega splavljanja kobil. Zaradi povečanega zanimanja za zdravljenje malih živali bodo s 1. junijem odprli prvo popoldansko ambulanto za male živali na Celjskem. Sicer se v teh dneh tudi spominjajo 30-letnice organizirane veterinarske službe in 20-letnice veterinarske postaje v Šentjurju.
Novi tednik, 18. 5. 1989
Teden obrti v občini Šentjur se končuje
Šentjurski obrtniki so konec prejšnjega tedna, ob petletnici obrtnega združenja, odprli razstavo in predstavili svoje proizvode, storitve in izdelke za široko potrošnjo.
Poleg samostojnih obrtnikov, gostincev, avtoprevoznikov in upravljalcev gradbene mehanizacije, so se občanom predstavili tudi šentjurski inovatorji z inventivnimi dosežki zadnjih let in člani kluba mladih tehnikov šentjurskih osnovnih šol.
Novi tednik, 17. 5. 1984
Šentjurčani se bodo zgledovali po drugih
Šentjurski izvršni svet je pred dnevi razpravljal o ukrepih za zmanjšanje obremenitev gospodarstva. Stabilizacijska komisija je pred tem pregledala predloge finančnih načrtov vseh samoupravnih interesnih skupnosti in predlaga varčevalne ukrepe.
Vseeno Šentjurčani ne nameravajo izvajati ukrepov prej kot bodo to storili v republiki in v ostalih občinah, saj ugotavljajo, da so že do sedaj gospodarili tako varčno, da vsako dodatno varčevanje pomenilo ukinitev posameznih dejavnosti.
In kakšne so stabilizacijske aktivnosti? Finančni plani izobraževalne skupnosti so neusklajeni, posamezne šole so namreč računale z več sredstvi, kot pa jih bodo dobile z dotacijami. Poleg tega je potrebno čimprej pristopiti k preusmerjanju ogrevanja na trda goriva, kajti še vedno so v Šentjurju tri šole, ki so ogrevane na kurilno olje. Neurejeno je tudi štipendiranje pedagoških delavcev, kajti štipendistov je veliko več kot je možnosti zaposlitev.
Še vedno se trošijo precejšnja sredstva za pogodbene prevoze. Nepotrebni stroški nastajajo tudi pri poslovanju s Službo družbenega knjigovodstva, ker ima vsak tozd svoj žiro račun. Od zdravstvenega doma tozda vzgojno varstvene organizacije pa zahtevajo, da izdelajo interni stabilizacijski program.
Novi tednik, 17. 5. 1984
Za varen prevoz
Med petimi temeljnimi organizacijami združenega dela pri Kmetijskem kombinatu Šentjur je tudi TOZD transport katerega ustanovitev so narekovale potrebe po tovrstni dejavnosti v občini Šentjur in zunaj nje. TOZD je organizacijsko sestavljen iz petih poslovnih enot: avtoprevoz, avtoservis, mlin Šibenik, mlin Vrbno in žaga Vrbno.
Bodočnost tozda pa sloni tudi na popravilu vseh vrst motornih vozil in kmetijske mehanizacije. Do nedavnega so namreč v mehaničnih delavnicah opravljali samo popravila in vzdrževanje motornih vozil in traktorjev pretežno za lastne potrebe. Le delno so opravljali tudi usluge navzven. Širitev te dejavnosti je nedvomno narekoval hiter porast motornih vozil in delovnih strojev.
Novi tednik, 17. 5. 1979
Prikupna čakalnica na Planini
Splošna ugotovitev, da čakalnice zdravstvenih ustanov večini čakajočih niso najbolj pri srcu menda v veliki meri drži. Bolniki, ki čakajo na zdravstveno pomoč so sila občutljivi, kritični in vsestransko nezadovoljni. To je tudi eden izmed razlogov za vrste kritik. Temu bi zdravstvena služba lahko delno izognila, če bi čakalnicam posvetila več pozornosti.
Če pogledamo čakalnico v zdravstvenem domu na Planini, pa lahko rečemo, da to ne drži. Zdravnik dr. Janez Šmid, ki že deset let požrtvovalno skrbi za zdravstveno zaščitno prebivalstva je čakalnico tako domiselno uredil, da pritegne pozornost skoraj slehernega čakajočega pacienta. Dr. Šmid se bavi za narodopisjem kraja in del svojih izsledkov na neposreden način prenaša na svoje paciente. Iz velike stenske tabele je razviden časovni razvoj zdravstvene službe na Planini, ki poteka organizirano že od l. 1830. V okviru je v jelenjo kožo vdelana diploma in fotografija prvega ranocelnika Jožeta Vončine. Zelo zanimiva in poučna je fotodokumentacija Planine z vrsto povečanih in podnaslovljenih fotografij, ki prikazujejo grad in trg Planino ter še mnogo drugega.
Novi tednik, 17. 5. 1979
Prostorska stiska v šentjurskih šolah
Šentjurčani imajo na področju vzgoje in izobraževanja največ problemov zaradi prostorske stiske. Več kot 450 učencev mora obiskovati pouk v dveh izmenah.
Največ učencev v drugi izmeni je na OŠ v Slivnici. Šentjurčani bodo rešili problem z izgradnjo prizidka. S tem pa prostorska stiska na šolah še ne bo rešena, ker se zlasti v Šentjur nenehno priseljujejo nove družine. V nekaterih ostalih šolah zaradi tega upada število učencev, zato so zahtevali od Komiteja za družbeno planiranje in od samoupravne stanovanjske skupnosti, da naj v bodoče gradijo izven Šentjurja.
Poleg tega bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju grdili novo osnovno šolo. Sredstva bodo prispevale KS Šentjur-center, Šentjur-okolica in Blagovna iz samoprispevka, predvidena pa je že tudi lokacija in sicer Hruševec ali Nova vas.
Ker je to dolgoročna rešitev, so skušali problem omiliti tako, da bi prestavili učence iz Blagovne, ki sedaj obiskujejo OŠ v Šentjurju, na OŠ v Dramlje, s čimer pa se krajani Blagovne ne strinjajo, zato razmišljajo o drugih možnostih.
Novi tednik, 10. 5. 1984
Končno le igrišče
Za mlade in tudi starejše Šentjurčane je prav gotovo razveseljiva vest, da bo igrišče pri bazenu zgrajeno do 25. maja, dneva mladosti – kot nam je povedal predsednik občinske skupščine Franc Svetina. Denar bodo prispevale delovne organizacije. Asfaltirano igrišče bo namenjeno rokometu, odbojki in košarki.
Novi tednik, 8. 5. 1969
Zaključek vodovodnih del
Dne 18. maja bo v Primožu zaključna slovesnost pri gradnji novega šentjurskega vodovoda. Tako bo Šentjur preskrbljen z vodo glede na porast prebivalstva za prihodnjih 20 let.
Novi tednik, 8. 5. 1969
Regulacija Pešnice
Občinska skupščina bo z Vodno skupnostjo podpisala pogodbo za regulacijo Pešnice v dolžini 350 metrov naprej od bazena. Hkrati s tem bodo zgradili železobetonski most in uredili kanalizacijo ter potok pri Bohorčevi gostilni.
Novi tednik, 8. 5. 1969
V Slivnici so dogradili zadružno plemenilno postajo
Zadružna ekonomija v Slivnici pri Celju bo v kmalu otvorila dograjeno plemenilno postajo. V zgradbi so: hlevi za govejo živino, konje in svinje, orodjarna in soba za orodjarja.
Pri gradnji so sodelovali tudi kmetje iz sosednjih vasi, ter opravili vse vožnje za prevoz materiala potrebnega pri zidavi, posebno pa se je odlikoval tov. Lesjak Ferdo.
Frontne organizacije so nudile kmetijski zadrugi vso pomoč pri njenem delu, s strani AFŽ so bile najbolj agilne tov. Zelenko Zofija in Merslavič Stana.
Mladinci so se po končani predvojaški vzgoji večkrat pomudili na gradilišču in pomagali pri delu, prav tako pa se tudi pionirji po končanem pouku niso branili dela na gradilišču.
Glavno zaslugo pri organizatoričnem delu pa imata tov. Lesjak in Mastnak Vinko, kakor tudi tov. Intihar Ivan, kateri je opravil na gradilišču tudi 162 ur prostovoljnega fizičnega dela.
Kmetijska zadruga si je poleg svoje ekonomije in plemenilne postaje uredila tudi lastno šivalnico in kolarsko delavnico, pripravljajo se pa k nadaljnji gradnji sadne sušilnice in novega svinjaka.
Celjski tednik, 7. 5. 1949
1. maj v Dramljah
Tudi v Dramljah so proslavili 1. maj, praznik delovnega ljudstva na primeren način. V vasi Dobje so na pobudo tov. Kavčiča priredili sestanek pri tov. Lipniki. Ta je v poljudnem govoru razložil, pomen socializma na vasi in pa veliko važnost obdelovalnih zadrug. Proslavo so izpopolnili tudi z nekaj dobro uspelimi pevskimi točkami.
Celjski tednik, 7. 5. 1949
Uspela prireditev v Šentjurju
Toliko Šentjurčanov in okoličanov ni kmalu privabila kaka prireditev kakor zadnji nastop moškega zobra KUD bratov Ipavcev. Zbor je priredil koncert in spevoigro »Vasovalci«. S prireditvijo je nastopil zbor kar dvakrat. Tako koncertni spored kakor spevoigra ob spremljavi godalnega orkestra je imela mnogo poslušalcev, ki so bili deležni res lepega umetniškega užitka in tudi nasmejali so se prav od srca. Na splošno željo bo moral zbor prireditev ponoviti.
Tokratni nastop moškega pevskega zbora, ki ga vodi šolski upravitelj tov. Rečnik, le potrjuje mnenje, da se bo zbor razvil v enega izmed prvih podeželskih zborov. K zboru je tekom minule zime pristopilo lepo število mladih pevcev, ki razpolagajo z dobrim glasovnim materialom, vendar bodo morali prav pridno posečati vaje.
Savinjski vestnik, 7. 5. 1954
Prostovoljna ekipa zobozdravnikov na Planini
Preteklo nedeljo je bilo na Planini živahno. Ves dan so gruče šolskih otrok oblegale sektorsko ambulanto na Planini. Sedem zobozdravnikov iz Celja in okolice je tega dne ordiniralo. V celoti je bilo opravljenih 200 plomb, vse delo pa je bilo za šolarje brezplačno. Ponovno se je pokazala potreba po stalnem zobozdravniku na Planini. Sektorska ambulanta sicer razpolaga s potrebnimi prostori in inštrumenti, le zobozdravnika ni, ki si ga domačini tako želijo.
Savinjski vestnik, 7. 5. 1954
V plemenitem in vztrajnem tekmovanju, delovni kolektiv državnega posestva in živinorejska šola v Št. Juriju, visoko presegata zastavljene naloge
Na posestvu je osnovanja živinorejska šola, ki že tretjo leto pošilja kader dobrih kvalificiranih živinorejskih delavcev in brigadirjev našemu socialističnemu gospodarstvu. Lansko leto je bil dosežen plan v govedoreji z 112%, v svinjereji pa s 117%. Letna proizvodnja mleka je dosegla 112%. Tudi v ostalih panogah državno posestvo ni zaostajalo, plan krmskih rastlin je dosežen z 125%, plan žitaric pa z 150%.
Tem lepim uspehom so veliko pripomogli kvalificirani kmetijski delavci. Januarja so bili proglašeni udarniki, ki so v svoji stroki že dolgo in so za svoj uspeh vložili vse svoje dolgoletne izkušnje. V razgibani sindikalni podružnici se vzgajajo člani v novem duhu, da ramo ob rami z industrijskimi delavci pripomorejo v plemenitem in vztrajnem tekmovanju čim prej izgraditi socializem.
Dolga leta se na državnem posestvu sploh ni gradilo, sedaj bodo pa rasle stavbe s socialističnim tempom. Plemenski svinjak za 21 plemenskih svinj bo vsak čas pod streho, pričelo se je graditi tudi pitališče za 100 pitancev in hlev za 50 glav mlade živine.
Celjski tednik, 30. 4. 1949
Kulturni festival v Šentjurju
Občinski svet Svobod in prosvetnih društev v Šentjurju pri Celju je v počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ priredil od 20. do 26. aprila Kulturni festival pod pokroviteljstvom predsednika Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev, tov. Andreja Svetka.
Prireditve so se vrstile ves pretekli teden v prosvetni dvorani zadružnega doma v Šentjurju. Lepo okrašena dvorana je bila nabito polna zlasti na uvodni svečanosti. Festival je odprl predsednika Občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev tov. Martin Urleb. Slavnosti govor o zgodovini KPJ je imel sekretar občinskega komiteja KPJ je imel sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Jože Mrevlje.
V naslednjih dneh so nastopili dramska sekcija Prosvetnega društva Šentvid pri Planini s Potrčeno dramo »Pernjakovi«, dramska sekcija PD Ponikva pri Grobelnem z Nušičevo komedijo »Navadni človek«, dramska sekcija PD Dobje pri Planini z Nušičevo komedijo »Dr«, inštrumentalni kvinteti PD Dobje, Prevorje in Šentjur, trio PD Ponikva in tamburaški zbor PD Prevorje in dramska sekcija PD Šentjur s Cankarjevo »Kralj na Betjanovi«.
Celjski tednik, 29. 4. 1959
Veliko negospodarskih investicij
V šentjurski občini bodo narasle investicije v negospodarske objekte za 27 %. Zaprosili smo šefa oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Šentjur Jožeta Pospeha, da nam pove, zakaj se bodo ta sredstva uporabljala. Povedal nam je tole: »V Šentjurju bomo končali blok v katerem bo postaja Ljudske milice in 9 stanovanj ter pričeli z gradnjo 20-stanovanjskega bloka. S krediti bomo podpirali tudi individualne gradnje.
V Slivnici so se že pričela pripravljalna dela za gradnjo nove šole in tudi gradnja se bo kmalu pričela. V tem letu bomo uredili stanovanja za učitelje v Kalobju in Loki pri Žusmu.
V dolini regulirane Pešnice v Šentjurju bomo pričeli graditi plavalni bazen. Zraven pa naj bi bila še športna in otroška igrišča ter park, tako da bo tam rekreacijski center Šentjurja.«
Celjski tednik, 29. 4. 1964
Kljub začetnim težavam, smelo v nove načrte
Pogodbena organizacija združenega dela je nova oblika združevanja dela in sredstev, ki ji je formalno odprl pot zakon o združenem delu. V Sloveniji sicer ni mnogo takšnih organizacij, v Šentjurju pa je pred kratkim nastala nova POZD Orodje oprema!
Kaj delajo: profilne valje za hladno valjenje profilov, opravljajo pa tudi ostale mehanske obdelave hladnih kovin. Sodelujejo z Alposom, ki še kako potrebuje njihove izdelke, s Siskom, Labinom in štorsko želzarno.
V pozdu je zaposlenih 20 delavcev iz Šentjurja in okolice. Tukaj je našlo kruh tudi nekaj zdomcev, ki so se po vrnitvi iz tujine zaposlili doma.
Prav gotovo pomeni obstoj omenjenega pozda v šentjurski občini pomemben člen v prizadevanjih za gospodarski razvoj, saj po svojem obsegu in pomenu programa proizvodnje močno presegajo občinske meje. Sedanji gospodarski rezultati kažejo na uspešno pot. Samoupravna praksa prinaša mnogo pravic, pa tudi dolžnosti. S pridobitvijo večjega obrata v Dramljah vidijo razširitev proizvodnje in povečanje prihodka.
Novi tednik, 26. 4. 1979
Boljši časi vodnjaka
Ipavčeva hiša v šentjurskem gornjem trgu z bidermajerskim pročeljem, ki ga je obnovil Plečnik in z malim vodnjakom velikega mojstra, je zamenjala lastnika.
Objekt je prešel iz zasebne v družbeno lastnino. V času, ko je Plečnikova razstava z maketami del še vedno na poti okrog sveta, je pogled na šentjurski del Plečnikove dediščine žalosten.
Ipavčeva hiša je sicer še v stanju, da ne propada, streha vodnjaka pa razpada. Šentjurska kulturna skupnost je uvrstila obnovo Plečnikovega vodnjaka že v lanski plan, zdaj ko je z odkupom postal družbena lastnina, pa je znova v letošnjem planu. Za odkupljeno Ipavčevo hišo, ki ji bodo novo namembnost morali še določiti, se še ne ve, kdaj bo obnovljena. Za kulturo, seveda, ni denarja.
Novi tednik, 26. 4. 1989
Šentjurski drobiž
Kakor vse bolj Šentjur prerašča v strnjeno mestno naselje, naraščajo tudi naloge stanovanjsko-komunalnega podjetja. Zato so pripravili obsežen program del do leta 1980. Poleg še dosedaj bogate dejavnosti program predvideva razširitev gradbeno remontnih del ter vodovodno instalaterskih in vzdževalnih del, vzdrževanje stanovanjskih hiš, upravljanje s pokopališčem in bazenom ter minerske usluge. Za uresničitev nalog se bo moralo podjetje kadrovsko okrepiti in še bolj mehanizirati. Trenutno vzdržujejo tudi vodovode v Šentjurju, na Planini in v Gorici pri Slivnici.
Predvidevajo, da bodo po 1. maju pričeli z deli na vodovodu v Prevorju in Loki pri Žusmu z nadaljevanjem proti Črnolici in Novi vasi.
Z novo šolsko telovadnico v Šentjurju se je izredno popestrilo telesnovzgojno delo. Vsaj tako kažejo izkušnje štirih mesecev. Telovadnica je zasedena kar 14 ur dnevno, saj v njej vadijo poleg učencev šole še pripadniki TVD Partizan s svojimi predšolskimi oddelki, pionirji, mladino, člani in članicami ter zaposlenimi iz delovnih kolektivov. Zelo intenzivna ja vadba odbojke in rokometa, največ uspeha pa imajo za sedaj košarkarji. Zanimivo in pohvale vredno je, da je član košarkarske sekcije Danilo Razboršek izdelal pripravo s katero elektronsko kontrolirajo košarkarsko igro.
Novi tednik, 25. 4. 1974
Avtošola ostane
Šentjurska delavska univerza je od Ljudske tehnike prevzela avtošolo. Že nekaj leta delavska univerza izvaja teoretični, Ljudska tehnika pa praktični pouk. Zdaj je vse skupaj pod isto streho, kar je vsekakor boljša rešitev, kot ukinitev avtošole, ki so jo napovedovali.
Novi tednik, 24. 4. 1969
Kure zamenjale govedo
Kmetijski kombinat je skoraj povsem ukinil pitanje prašičev in govedi. Preusmerja se na perutninarstvo. Vpeljujejo vzrejo brojlerjev in nesnic. S tem bosta hleva v Šentjurju in Gorici pri Slivnici polno izkoriščena, medtem ko bodo v Loki pri Žusmu in na Ponikvi še naprej pitali bela teleta in vzrejali plemenske telice.
Novi tednik, 24. 4. 1969
Šentjurčani bodo jurjevali
Jurjevanje se vse bolj uveljavlja kot osrednja šentjurska turistična prireditev, letos pa je na vrsti že četrtič zapovrstjo. Največ pozornosti gotovo zbuja petkova povorka s konjskimi vpregami, ki bo krenila izpred veterinarske postaje in prispela na glavno prizorišče v Zgornjem trgu, kjer bo pravi sejemski živžav. Ob mraku bo modna revija domačega Eleganta, za njimi pa bo nastopila bavarska skupina Ulwil in to na glasbilih, ki so jih izdelali sami.
Glavni organizator prireditve je Turistično olepševalno društvo, ki sobotno dogajanje pripravlja pri tržnici, kjer se bodo na sejmu predstavili obrtniki, bogat program pa pripravljajo še zvečer in v prihodnjih dneh.
Novi tednik, 21. 4. 1994
Živahno v uličnih in vaških odborih
V Ulici Dušana Kvedra v prenovljenem bloku v Šentjurju so nedavno tega uredili prostore, v katerih zdaj delata tajnika dveh krajevnih skupnosti za center in okolico, kar je glede na preteklo stanje velika pridobitev.
KS Center ima 11 uličnih odborov in to ne samo na papirju, saj so ti dejansko tudi dobro zaživeli, kar se odraža na lepši ureditvi stanovanjskega okoliša.
Celotna soseska treh ulic na Pešnici II. je sedaj že urejena, v programu pa imajo še uredite javne razsvetljave okrog blokov in v strogem centru.
V marcu sta obe KS prvič slavili svoj krajevni praznik in sicer v spomin na ogorčene borbe z nemškim okupatorjem leta 1945 in v spomin vseh padlih v tej bitki, podelili pa so tudi priznanja.
Novi tednik, 19. 4. 1979
Pionirski kino
Letos so v Šentjurju prvič organizirano pristopili k filmski vzgoji. Osnovna šola je sklenila pogodbo s celjskim kino podjetjem. V programu je sedem filmov, ki si jih ogleda okoli 600 učencev. O filmih se pozneje pogovarjajo pri pouku in se tako filmsko izobražujejo. Zdaj je že jasno, da si pionirski kino želijo tudi v prihodnje.
Novi tednik, 19. 4. 1979
Elektrika tudi v Hrastju
V naselju Hrastje so vaščani te dni začeli postavljati električni daljnovod, ki bo omogočil, da naselje že letos dobi električno razsvetljavo. Vseh 25 interesentov kaže izredno pripravljenost za izpolnjevanje materialnih in drugih obveznosti pri postavljanju daljnovoda, ki bo dolg nad pet kilometrov.
Novi tednik, 17. 4. 1969
Asfalt na Zgornji trg
Na šentjurski Zgornji trg bodo do konca maja položili asfalt. Cestišče bo od osnovne šole do pokopališča široko od štiri do pet metrov. V klancu nad šolo bo graditelj, Cestno podjetje Celje, preizkusil t.i. gorski asfalt. Sporedno z asfaltiranjem ceste bodo uredili še okolico cerkve in zunanja dvorišča v Zgornjem trgu.
Novi tednik, 17. 4. 1969
Spomenika ne bo?
Šentjurčani se zanimajo, kje bo spomenik padlim borcem NOB. Do zdaj ga še ni in ga najbrž tudi ne bo kmalu, čeprav je bil pripravljalni odbor postavljen in je kipar osnutek že izdelal. Toda odgovorni možje os ga potegnili za nos in dejali, da so se premislili in mu niso plačali. Zakaj je najbrž skrivnost.
Savinjski vestnik, 17. 4. 1954
Planinska »Košta«
Prejšnji teden je trgovsko podjetje Merx odprlo nov bife v prostorih starega gradu. Ima precej vabljivo ime – Košta. Bife je moderno urejen, lepo oskrbovan in če dodamo še to, da je v lepi okolici, lahko predvidevamo, da bo imel veliko obiskovalcev.
Novi tednik, 10. 4. 1969
Freske v Planinski vasi
V Planinski vasi stoji majhna cerkev, ki je stara več sto let. Pred kratkim so delavci zavoda za spomeniško varstvo iz Celja odkrili več starih fresk, za katere trdijo, da imajo precejšnjo umetniško in zgodovinsko vrednost.
Novi tednik, 10. 4. 1969
Cvetje na okna
Šentjursko turistično in olepševalno društvo postaja vedno bolj aktivno. Trenutno si prizadevajo olepšati videz Šentjurja. Zato so začeli z akcijo z naslovom »Cvetje na okna« s katero nameravajo zajeti seveda predvsem gospodinje, pa tudi otroke. Društvo prizadevno ureja tudi zelenice , okrasno grmičevje in cvetlične grede ob cestah in javnih poslopjih, okrog stanovanjskih blokov ter zasebnih hiš.
Novi tednik, 10. 4. 1969
100 let gasilstva
Katastrofalen požar, ki je leta 1873 domala upepelil trg, je prisilil takratne tržane, da so pričeli razmišljati o organizirani požarni varnosti. Takratni napredni župan, zdravnik in skladatelj dr. Gustav Ipavec, trgovec Franc Kartin in drugi zavedni Šentjurčani so ustanovili požarno brambo. To je bil skromen začetek z ročno batno brizgalno, ki jo je moralo poganjati osem gasilcev, z nekaj metri cevi, kavlji, lestvami… Gasilski dom so pričeli graditi že pred I. svetovno vojno, 1924. leta so imeli na voljo motorno brizgalno, osem let pozneje pa je vprežni voz zamenjal avtomobil. Med II. svetovno vojno je delo življenje za svobodo pet njihovih članov, po osvoboditvi pa se je društvo nenehoma moderniziralo. Avtocisterno so dobili pred dvema letoma.
In kakšni so načrti šentjurskih gasilcev ob stoletnici? Do avgusta bi radi v celoti adaptirali gasilski dom. Udarniška akcija se je že začela in delo dobro napreduje. Zaradi vse hitrejšega razvoja industrije bo treba misliti tudi na ustreznejšo opremo, kot na aparat za suho gašenje in drugo. Lani so člani društva petnajstkrat uspešno posredovali pri gašenju požarov in s tem rešili veliko ljudskega premoženja.
Novi tednik, 4. 4. 1974
V šentjurski občini uspehi izobraževanja
Ljudsko izobraževanje v šentjurski občini je letos zajelo precej širok krog prebivalstva. Tako deluje v tej občini 12 prosvetnih društev. Med najbolj aktivnimi je prosvetno društvo Št. Vid pri Planini in Dobje; obe imata po več sekcij, ko so zajele predvsem kmečko mladino. Posebno aktivni so igralci, ki pripravljajo bogat spored uprizoritev. Značilno je, da so dramske sekcije v svoj spored uvrstile predvsem zahtevnejša dela. Tako bodo v Šentjurju uprizorili Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«, v Št. Vidu pri Planini Prežihovo dramo »Pernjakovi«, dočim so v Loki pri Žusmu že uspešno uprizorili Budjakov »Metež«. Uspešno delujejo tudi pevski zbori. Največji problem v delovanju prosvetni društev je pomanjkanje ustreznih prostorov, saj se v posameznih krajih vse društveno življenje odvija le v tesnih šolskih prostorih. Ta težkoča onemogoča, da bi v Šentjurju ustanovili nižjo glasbeno šolo, za katero je precej zanimanja, imajo potrebne instrumente in tudi finančna sredstva za njeno delovanje bi se našla.
Celjski tednik, 3. 4. 1959
V Loki pri Žusmu iz zadružne ekonomije ustanovili obdelovalno zadrugo
Dne 29. marca so se sestali zadružniki iz Loke pri Žusmu že ob 8. zjutraj, da bi ustanovili kmetijsko obdelovalno zadrugo. Vsem zadružnikom, ki so šele pristopili, niso bile jasne stvari o delu in življenju v obdelovalni zadrugi. Zaradi tega so čakali aktivistov, ki bi morali priti od Okrajne zveze KZ. Ker sta imela zamudo zaradi defekta avtomobila, sta prišla šele nekako ob pol 11 uri v Loko, prav ko so se hoteli že raziti. Deset minut zatem so že vneto razpravljali o bodočem skupnem gospodarstvu.
Vsi, ki so bili navzoči, so enoglasno sklenili, da vstopijo, ker hočejo enkrat živeti svobodno in izkoristiti svojo zemljo tako, da bodo imeli oni, kakor tudi skupnost čim več koristi. Ko je pozneje tovariš iz Zveze vprašal, kdaj bi bil ustanovni občni zbor, so vsi sklenili, da ga hočejo imeti takoj. Izvoljen je bil upravni odbor. Za predsednica je bila izvoljena tov. Vera Peterlinova. Nova obdelovalna zadruga šteje 64 družinskih članov, ki bodo začeli novo življenje. Vsi ti so bili vedno tako v stari Jugoslaviji, kakor med okupacijo izkoriščani od nekaj tamkajšnjih vaških mogotcev in grofa, kar nobeden od njih nikoli ne bo pozabil. Tov. Joža, oglar pri gozdni upravi je hotel na vsak način pristopiti k zadrugi kot član, ni se pa mogel ločiti od svojega ogljarjenja, a vseeno je hotel plačati pristopnino ter je takoj prinesel denar. No, ker so mu zadružniki rekli, da naj se odloči za eno ali za drugo, jim je obljubil, da jim bo, ob vsaki priliki, kadar bo v njegovi moči, pomagal pri delu. Ganljiv je bil tudi primer starejše mamice, ki je bila na tem sestanku z berglami, tekle so jim solze iz oči, ko je spraševala, kaj bo z njo, ko ne bo zadrugi nič pomagala s svojim delom. Zadružniki so enoglasno sklenili, da jo vzamejo v svojo oskrbo.
Celjski tednik, 2. 4. 1949
»ALPOS« Šentjur lani povečal proizvodnjo za 185%
Tovarna aluminijastih izdelkov v Šentjurju, ki se je razvila iz tovarne poljedelskih strojev, je lansko leto v primerjavi z letom 1957 povečala proizvodnjo skoraj dvakratno. Letos pa jo bodo povečali še za nadaljnjih 45%.
Celjski tednik, 30. 3. 1959
Ponikva se poteguje za osemletno šolo
Ponikva pri Grobelnem je lepo strnjeno naselje in ima vse pogoje za osemletno šolo. Učencev je dovolj in preveč, učiteljskega kadra pa tudi ne bo primanjkovalo – rabili bi edino učitelja za tuj jezik. Domačini te napredne vasi (predvsem pa še šolski odbor) si že dalj časa skrbno prizadevajo, da bi to zamisel uresničili. Vprašanje osemletke v Ponikvi je zadnje čase postalo še posebno pereče, ko je naval poniških učencev v šentjursko osemletno šolo vedno večji in že kaže, da bi z novim šolskim letom na šentjurski osemletni šoli morali uvesti tretjo izmeno, kar pa gotovo ni zaželeno, niti koristno.
Na konferenci ob. odbora SZDL Šentjur so delegati načeli tudi to vprašanje in dobili od predstavnik občinskega ljudskega odbora tolažilen odgovor. Po vsej verjetnosti bodo z novim šolskim letom na Ponikvi že lahko odprli prvi razred osemletne šole.
Celjski tednik, 27. 3. 1959
Iz Planine pri Sevnici
Pred dnevi je bila na Planini prva povojna razstava ženskih ročnih del. Pod strokovnim vodstvom tov. Štefke Rabselj se je šivalnega tečaja udeleževalo 19 mladenk, ki so ob zaključku razstave preko 150 izdelkov v okusno urejeni učilnici. Razstavo si je ogledalo blizu 300 prebivalcev, kar za tukajšnje razmer dovolj zgovorno priča o velikem zanimanju za take izobraževalne tečaje. Istočasno so zaključili tudi izobraževalni tečaj, ki se ga je v zimskih mesecih udeleževalo 5 tečajnic. Čeprav za honorarje predavateljicam niso poskrbeli za potrebna finančna sredstva, so le-te nesebično posredovale svoje kuharsko znanje. Tudi krajevni zdravnik dr. Samo Pečar je s svojimi predavanji o higieni uspešno podprl učni namen tečaja.
Savinjski vestnik, 26. 3. 1954
Manj živine
Na živinski plemenski sejem, ki je bil v Šentjurju sredi marca, so pripeljali občutno manj živine kot v prejšnjih letih. Na sejmu je bilo tudi zelo malo čistopasemske živine, toda precej žrebet, ki jih prejšnja leta nismo opazili. Verjetno je to posledica povečanega zanimanja za konjerejo.
Novi tednik, 20. 3. 1969
Zbori občanov o Statutu komun
Prihodnji teden se bodo v šentjurski občini začeli zbori volivcev na katerih bodo občani razpravljali o občinskem statutu. Čeprav osnutka statuta niso dobili v vsakem gospodinjstvu, si v vodstvu političnih organizacij v Šentjurju vendarle obetajo živahno razpravo. Že nekaj časa o osnutku komune namreč izredno podrobno razpravljajo politični aktivi posameznih krajev, ki so prevzeli tudi organizacijo in skrb za kvalitetno izvedbo zborov občanov. V Šentjurju menijo, da bodo občani največ govorili o neposrednih oblikah družbenega upravljanja, seveda pa tudi takrat ne bodo mogli mimo problemov domačega kraja.
Celjski tednik, 20. 3. 1964
45 mladincev Gradbene šole v Celju se je podalo na gradnjo zadružnega doma v Št. Jurij. Na veliko začudenje so prišli na prazno gradbišče. Obljubljene pomožne delovne sile ni bilo, kljub temu so zazidali 12'5 kub. m. zidu.
Celjski tednik, 19. 3. 1949
Neuslišani
Cesta tretjega reda v Dramljah je pred gostilno Ratajc v deževnih dneh skoraj povsem neprehodna. Obcestni jarki so nasuti in voda se iz njih razliva po cesti, ki je tudi sicer zelo slabo vzdrževana. To naj bi opravljalo cestno podjetje Celje, ki se, kakor kaže, bolj malo meni na proteste občanov.
Novi tednik, 13. 3. 1969
Blagovna turistični kraj
Prebivalci Blagovne menijo, da bi bil njihov kraj zaradi lepe okolice in ribnikov lahko turistično bolj zanimiv, če bi imeli vsaj toliko denarja, da bi uredili najpotrebnejše. Toda denarja ni in Blagovna ostaja samo zanimiva, ne pa tudi izkoriščena.
Novi tednik, 13. 3. 1969
Krajevni odbor AFŽ Bezovje Sv. Jurij pri Celju je priredil zelo uspelo proslavo 8. marca v prostoru kmetijske šole. Spored je bil prav pester. Govoru predsednice Anice Lavrič so sledile pevske točke, recitacije in igra iz NOB.
Celjski tednik, 12. 3. 1949
Umrla je »mamca« šentjurskih gasilcev
Pred kratkim so v Šentjurju pokopali Olgo Smola-Pilihovo, predsednico gasilskega društva in članico upravnega odbora občinske gasilske zveze.
Olga je še kot mlado dekle začela delati v gasilskem društvu in v Rdečem križu. Pokazala je veliko volje in energije, svoje bogate izkušnje pa je uspešno prenašala na vse člane društva. Pri gašenju mnogih požarov je aktivno sodelovala in bila vzor požrtvovalnosti in poguma.
Na zadnjo pot je priljubljeno Olgo spremilo veliko ljudi.
Novi tednik, 6. 3. 1969
Boljše možnosti
S širitvijo Šentjurja in rastjo prebivalstva rastejo tudi potrebe po razvoju telesne kulture. Dosedanji razmeroma slabi pogoji dela v društvu se znatno izboljšujejo. Z otvoritvijo moderne in dobro opremljene telovadnice pri osnovni šoli so sekcije »Partizana« dobile prostor za svojo redno zimsko vadbo.
Najuspešnejša je bila košarkarska sekcija, saj tekmuje njena ekipa v II. republiški ligi vzhod, kjer je dosegla osmo mesto. Šahisti, ki so končno prišli do ustreznega igralnega prostora, se že peto leto udeležujejo turnirja slovenskih mest in so glede uspehov nekje na sredini. Mali nogomet je priljubljena panoga, ki je najbolj masovna. Rokomet je bolj priljubljen med pionirji in se člani ter mladinci zanj niso preveč ogrevali.
Vsekakor bo potrebno razvijati tudi žensko telesno vzgojo, ki je sedaj praktično ni. Društvo bo treba organizacijsko utrditi, poskrbeti za vaditeljski kader in sekcije še razširiti na plavalno in atletsko. Dobri pogoji so tudi za orodno telovadbo, ki je doslej ni bilo.
Novi tednik, 28. 2. 1974
Porušen strelski dom
Strelsko društvo v Šentjurju je s težavo zbralo potreben denar za gradnjo strelskega doma, ki so ga lani končno le spravili pod streho. Zaradi pomanjkanja denarja pa je bila gradnja pomanjkljiva in letos se je streha pod težo novozapadlega snega zrušila.
Celjski tednik, 27. 2. 1969
Glasbena šola
Več kot pl leta že imajo Šentjurčani svojo glasbeno šolo, ki jo je s pomočjo celjske glasbene šole organizirala Delavska univerza. Letos poučujejo samo klavir in harmoniko ter glasbeno teorijo, v prihodnjem letu pa nameravajo še pihala in kitaro. Pouk imajo dvakrat tedensko, šolo pa obiskuje 42 otrok.
Celjski tednik, 27. 2. 1969
140 smučarjev je tekmovalo
Dijaki nižje gimnazije v Šentjurju so imeli 11. februarja športni dan. Smučarji so šli na lepa smučišča pod Lipico, sankarji pa na Razkože. Razveseljivo je predvsem, da so bili vsi dijaki, kakor tudi celotni profesorski zbor deležni zimskega športa. Največ zanimanja je bilo seveda za smučanje, saj je nad polovica dijakov imela smuči. Organizacija je vzorno potekala.
Savinjski vestnik, 26. 2. 1954
Iz Prevorja
Naša kmetijska zadruga bo letos poskrbela za uničevanje sadnih in rastlinskih škodljivcev. Lani je v sezoni koloradarja odklonila mesečni prispevek nadzorniku za pregled krompirišč, ker se ni nikoli zglasil pri zadrugi niti jo kakor koli obvestil, da je pregled sploh nadziral.
Savinjski vestnik, 26. 2. 1954
Z denarjem od procentov bodo popravili ceste
Kmetje na Blagovni pri Šentjurju dobijo vsako leto od celjske cinkarne odškodnino za škodo, ki jo povzročijo plini. Lansko leto cinkarna kmetom odškodnine ni hotela plačati in ti so jo tožili ter tožbo tudi dobili. Razen povračila škode so dobili še 650 tisoč dinarjev obresti. Novoustanovljeni krajevni odbor SZDL je zato sklical množični sestanek občanov, na katerem so sklenili, da denarja od obresti ne bodo razdelili, pač pa ga bodo uporabili za nakup materiala, s katerim bodo popravili vaške ceste.
Celjski tednik, 21. 2. 1964
Planina želi
Kot je v navadi, kraj v katerem praznujejo občinski praznik, dobi v letu dni več, oziroma je na prvem mestu glede vlaganja sredstev v njegovo urejanje. In kaj naj pričakujejo na Planini? Veliko in pravzaprav malo. Veliko zaradi možnosti, ki so in pravzaprav malo, saj gre za resnično potrebne stvari. Želje so: nova asfaltna prevleka čez trg Planina in podaljšek do pokopališča ter asfalt v naselju Šentvid, sanacija plazu v Doropolju, prizidek s sanitarijami pri prosvetni dvorani, ureditev takšne dvorane v Šentvidu, organizacija varstva predšolskih otrok na Planini, gradnja bencinske črpalke, gradnja ute za osemenjevanje krav, nova fasada na zgradbi krajevnega urada in avtomatska telefonska centrala.
Novi tednik, 21. 2. 1974
V Šentvidu zadovoljni
V Šentvidu pri Planini so imeli tri predavanja o obrambni vzgoji prebivalstva, ki so jih spremljali s celovečernimi filmi. Kot kaže so bili ljudje zadovoljni, saj se je vedno zbralo nad 90 poslušalcev.
Celjski tednik, 20. 2. 1969
Živinorejska šola Št. Jur
Prvi semester so zaključili s 96,5 % pozitivnih ocen v učnem uspehu. Med najboljšimi je bil Štempihar Alojz, ki je imel 10 odličnih in 3 prav dobre. Tovariš je udarnik iz MDB, sedaj predsednik aktiva. Najboljši pa je bil Kuhli Janez, ki je imel vse predmete odlične, tovariš je iz Koroške in je član sekretariata arhiva.
Celjski tednik, 19. 2. 1949
To in ono iz Šentjurja
Pretekli teden je bil Šentjur prizorišča precej nenavadnih stvari. »Partizan« je vodil ogorčene borbe za občni zbor. Žal pa se ta svečanost zaradi preskromne udeležbe ni mogla vršiti. Od 14 članov odbora je bilo prisotnih samo 5, ki so se z nekaterimi radovedneži greli v mali dvorani zadružnega doma. Isto nesrečo so doživeli kulturniki, ki jim kljub prizadevanju nekaterih zelo požrtvovalnih ljudi ni uspelo uspešno premostiti to vsakoletno »nadležnost«. Splošno javno mnenje samo ugiba, jim bo sploh uspelo ali ne? Baje odgovorni ljudje v Šentjurju ignorirajo vsako prizadevanje ljubiteljev športa in kulture. Pred davnimi časi se je v Šentjurju omenjala tudi zveza AFŽ. Danes po zlitju te organizacije s SZDL nihče ne ve ali žene spijo ali so na lovu za petrolejem ali pa so našle kaj posebnega, kar jih na vso moč zaposluje. Prav tako nihče ne ve, kam se je izgubilo Avto-moto društvo, je li ljudska tehnika spočeta ali ni. In kaj je z mladinsko organizacijo? Odgovorni ljudje v Šentjurju imajo preveč drugega dela, kdo bi se ukvarjal še z mladinsko organizacijo, ki je le majhna bradavička na Ahilovi peti.
Savinjski vestnik, 19. 2. 1954
Novi zbornik na Kozjanskem
Šmarska in šentjurska občina sta se odločili za izdajo zbornika z naslovom: »Svet nad Bočem in Bohorjem«.
Ker je odgovorni urednik prof. Janko Liška lani umrl, so morali prekiniti z delom. Iskali so novega odgovornega urednika in izbrali dr. Rudolfa Lešnika, ki je domačin iz Obsotelja. Nato so v začetku februarja sklicali sejo uredniškega odbora in se dogovorili, da bodo vse članke in slikovni material zbrali do aprila.
Če ne bo nepredvidenih težav, bo zbornik izšel v avgustu, ob 40-letnici osvoboditve Planine, ki je tudi praznik občine Šentjur. V zborniku bodo prikazani revolucionarno gibanje in narodnoosvobodilno vojno na Kozjanskem, združeno delo, kmetijstvo, zdravstvo, šolstvo, društva, znamenite osebnosti, ki so bile rojene ali so delovale na tem področju in številne druge zanimivosti.
Novi tednik, 16. 2. 1984
Dejavnost Delavske univerze
Delavska univerza v Šentjurju je zelo delavna. V tem šolskem letu nameravajo organizirati še drugo stopnjo knjigovodskega tečaja, strojepisni tečaj, večerno mladinsko politično šolo in šolo za starše. Razen tega pa bo organizirala po podjetjih posebne seminarje za pridobitev kvalifikacije in strokovna predavanja. Imajo pa še stalna predavanja o obrambni vzgoji prebivalstva, ponavadi spremljana s celovečernim filmom.
Celjski tednik, 14. 2. 1964
Nastopili bodo folkloristi
Dan žena ni več tako daleč, mnogi še pripravljajo različne prireditve. Med njimi je tudi folklorna skupina v Šentjurju, ki pod vodstvom Nuše Vrečko pripravlja prvi nastop. S pomočjo osnovne šole in občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij bodo kupili obleke za plesalce, ki bodo nastopili z vojvodinskimi in belokranjskimi plesi. Te bodo predstavili Šentjurčanom ob spremljavi tamburašev z Dobjega.
Celjski tednik, 13. 2. 1969
Sprejemna soba za Rifnik
Turistično društvo v Šentjurju se je odločilo, da bodo pri enem izmed kmetov v bližini Rifnika uredili sprejemno sobo za obiskovalce gradu. Ti se bodo lahko v tem prostoru primerno okrepčali oziroma osvežili.
Celjski tednik, 13. 2. 1969
Vaški odbor OF Tratna
V študijski krožek bodo pritegnili 75 % vsega članstva. Radioaparat, ki bo v frontnem kotičku bodo nabavili iz prostovoljnih prispevkov. V vsaki hiši bodo naročeni vsaj na en časopis. Priredili bodo skupen izlet v Postojno, katerega se bo udeležilo 30 članov. Pri popravilu cest bodo delali skupno 500 prostovoljnih ur, napeljavi elektrike 1000 ur ter zgradili krajevno opekarno, kjer bodo delali 500 ur.
Celjski tednik, 12. 2. 1949
Tudi njim se obetajo boljši časi
»MODA« v Šentjurju je majhno podjetje, ki kot kooperant celjskega »Topra« izdeluje moške spodnje hlače in pižame. Zaposluje 50 delavcev. Razvilo se je iz obrtnega podjetja »Krojaštvo«, ki je izdelovalo moške in ženske obleke po meri.
Velik problem so prostori, saj imajo le en večji prostor, kjer so šivalni stroji in majhno likalnico. Zato so v prostoru kjer je bilo prej skladišče, uredili novo proizvodno halo. V teh novih prostorih bodo zaposlili 30 novih nekvalificiranih delavk iz okolice. Toda to je le začasna rešitev problema, ker so ti prostori nefunkcionalni in premalo svetli. Zato nameravajo že v letošnjem letu pričeti z gradnjo novih prostorov s proizvodno površino 600 m2. V teh bo potem lahko zaposleno 120 delavcev.
Celjski tednik, 7. 2. 1964
Težave pri ustanavljanju društev Partizan v šentjurski občini
Precejšnje probleme v šentjurski občini imajo pri ustanavljanju telesno vzgojnih društev Partizan. Manjka jim predvsem primernih prostorov, kjer bi člani lahko vadili, poleg tega pa tudi primernih rekvizitov. Tako lahko redno deluje le društvo Partizan v Šentjurju, letos pa bodo ustanovili tudi telesno-vzgojno društvo v Ponikvi. …
Da bi se v samem Šentjurju, kjer je precej industrijske mladine, razširilo delo Partizana, bodo do leta 1961 zgradili stadion in velik plavalni bazen ter so v ta namen že izdelali idejni načrt.
Celjski tednik, 6. 2. 1959
V Dobju pri Planini ne spijo
V Dobjem pri Planini se je v zimskem času zelo razmahnilo prosvetno delo, saj dela društvo v petih sekcijah. Člani dramatske sekcije študirajo Nušičevo komedijo »Doktor«, ki jo bodo v kratkem uprizorili. Postavili so tudi nov, sodoben oder.
Prav tako pridno vadi mladinski pevski zbor, v katerem je 22 pevcev, ki so že imeli en javni nastop. V tej sezoni je bila ustanovljena vaška godba, v kateri igra šest godcev. Te sekcije so se prijavile na občinski festival, ki bo letos v maju. Poleg omenjenih sekcij že dela splošno izobraževalna (sem spadajo ljudska knjižnica, plesne vaje in prikazovanje diafilmov). V sklopu prosvetnega društva je bila pred kratkim ustanovljena tudi strelska sekcija.
Celjski tednik, 6. 2. 1959
Alpos se naglo razvija
Tovarna Alpos v Šentjurju pri Celju je že prešla iz začetnih težav ter je proizvodnjo preusmerila na izdelavo aluminijastih izdelkov. Tako so sedaj pričeli izdelovati moderno opremo za restavracije, za katero vlada po vsej državi veliko zanimanje in je njihova proizvodnja za letos že razprodana. Z izdelavo te opreme bo popolnoma omejen uvoz le-te iz Italije. Po planu bo tovarna izdelovala tudi gostinske avtomate, pričela pa bo izdelovati tudi celotno opremo za gostinsko in trgovsko mrežo. Podjetje se naglo razvija ter je s svojimi kvalitetnimi izdelki že prodrlo tudi na inozemska tržišča. Tako je sklenilo dobavne pogodbe z Nemčijo, Švico, Avstrijo in vzhodnimi državami.
Precejšen problem v izpolnjevanju plana predstavlja neredna dobava materiala. Kljub tej težkoči pa se bo letos njena proizvodnja povišala za 20 odstotkov.
Celjski tednik, 6. 2. 1959
Primanjkuje mesa
Samopostrežba trgovskega podjetja Merx na Planini sicer nudi prebivalcem pestro izbiro artiklov, vendar se ti pritožujejo zaradi pomanjkanja mesa, ki ga primanjkuje posebno ob sobotah.
Celjski tednik, 6. 2. 1969
Veterinarska postaja
V začetku februarja bodo v Šentjurju pričeli graditi novo veterinarsko postajo. Zgradili jo bodo ob klavnici kmetijskega kombinata in v bližini šentjurskega sejmišča. Postaja sedaj opravlja del dejavnosti v preurejenem hlevu zasebne lastnice in je predvsem premajhna.
Novogradnja naj bi predstavljala začetek veterinarsko živinorejskega centra. Med drugim bodo v njej laboratorij, osemenjevalnica in pisarna.
Gradbeno zemljišče je brezplačno odstopil šentjurski kombinat.
Celjski tednik, 6. 2. 1969
Spet turistično društvo na Planini
Na Planini pri Sevnici želijo znova ustanoviti turistično društvo. Iniciativni sestanek je bil v ponedeljek. Poleg domačinov so se ga udeležili še predstavniki Turističnega društva Šentjur.
Celjski tednik, 6. 2. 1969
Ali že veš…
.. da je mladinska organizacija popolnoma propadla, da ni nikogar več, ki bi se zanjo zanimal. Da pa je MO na Blagovni pravo nasprotje šentjurski, saj je celo uprizorila Scapeinove »Zvijače«. Prav bi bilo, da bi v Šentjurju poiskali vzroke nedelavnosti
Prevorje: brigade za vodovod
Letos bodo v vasi Dobje pri Prevorju zgradili novo transformatorsko postajo, kar je neposredno povezano z gradnjo vodovoda na tem območju.
Pravzaprav gre za dva vodovoda, centralnega in manjšega. Za prvega so že odobreni krediti, s sredstvi pa bodo sodelovali zainteresirani prebivalci, krajevna skupnost in občinska skupščina Šentjur. Kot smo izvedeli, bodo v poletnih mesecih del vodovoda gradile mladinske delovne brigade – vsaj takšna je želja. V petih izmenah bi delalo približno 800 mladincev iz vse Slovenije.
Novi tednik, 31. 1. 1974
Premalo stanovanj
V začetku preteklega leta so v občini Šentjur podpisali samoupravni sporazum o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Šest odstotkov od bruto osebnega dohodka so razdelili: 30 % solidarnostni sklad, 20 % na usmerjeno izgradnjo in 50 %, ki ostanejo delovnim organizacijam.
Kljub povečanju od 4 na 6 odstotkov izločenih sredstev za stanovanjsko izgradnjo, ne bodo uspeli docela stanovanjski deficit do leta 1977. Trenutno znaša primanjkljaj od 350 do 400 stanovanj.
Novi tednik, 31. 1. 1974
Le trgovina!
Dobra štiri leta so minila odkar so prebivalci Dramelj in okolice prvič močneje povzdignili glas in tudi dobili obljubo, da bodo trgovino v njihovem kraju preuredili oz. zgradili novo.
Stara trgovina je imela zaradi utesnjenosti slabo izbiro, potrebe pa so bile večje iz dneva v dan. Po različnih komplikacijah zaradi odkupa zemljišča oz. zgradbe, je zdaj dokončno le jasno, da Dramlje dobijo trgovino. Novogradnja bo stala nasproti osnovne šole.
Zdaj Drameljčani nekoliko vedreje gledajo v svet, želeli bi še samo boljšo povezavo z njim, saj iz njihovega kraja proti središču občine še vedno ne vodi asfalt. Pred dnevi so polni upanja poslali pismo na Skupnost cest SR Slovenije, od katere pričakujejo ugoden odgovor.
Novi tednik, 31. 1. 1974
V Šentjurju pri Celju bodo slovesno proslavili 40-letnico KPJ in SKOJ
Centralno proslavo v občini bodo izvedli 18. marca ter jo bodo združili s proslavo občinskega praznika. Ob tej priliki bodo izvedli tudi spominsko svečanost v Vrbnem, kjer je že pred vojno delovala partijska tehnika, med vojno pa se je tam zadrževala Celjska četa.
Celjski tednik, 30. 1. 1959
Šahovski aktiv
Navdušeni šahisti v Šentjurju so ustanovili poseben šahovski aktiv, ki bi naj združil vse, ki imajo radi to igro. Trenutno so pripravili še občinsko prvenstvo za posameznike.
Celjski tednik, 30. 1. 1969
Lepo je na Planini
Po dveh urah vožnje z avtobusom po ozki cesti ob Gračnici, mimo Brodnic, Jurkloštra, Marofa, rekel bi »čez drn in strn«, pred ciljem pa še po močno vijugastem klancu, in pripelješ se na Planino. Če ima kateri kraj ustrezno ime, potem ga ima Planina prav gotovo. Razvaline staroveškega gradu nad trgom napravijo na tujca še poseben vtis. Na starih zemljevidih pa je kraj označen kot letoviščarski.
Delovno ljudstvo planinske občine je dovzetno za napredek in kulturo. Po vojni so imeli v načrtu gradnjo nove šole, zdravstveni in zadružni dom. Žal pa je od vsakega zrasel le zdravstveni. Šolo so obnavljali celih osem let. Niso se mogli zediniti, ali naj obnove požgano šolo, ali pa zgradijo novo.
Mladina je prepuščena sama sebi. Po obveznem šolanju ostaja doma in razen številnih gostiln nima kam. Vse kaže, da bo treba z jesenjo ustanoviti kmečko nadaljevalno šolo.
Prosvetno društvo je ob novem letu izvedlo lutkovne predstavo, ko pa bodo dobili še oder v prosvetnem domu, bo kulturno-prosvetno delo zares oživelo.
Torej ne drži, da je življenje na Planini pusto, enako onemu na samotnem otoku. Tudi ta del slovenske zemlje je prelep. Le v življenje bo treba spraviti vse ono, kar so si društva začrtala.
Savinjski vestnik, 29. 1. 1954
Motel in še kaj več
Sestavni del splošnega razvoja šentjurske občine je brez dvoma tudi gostinsko turistična dejavnost. Občinsko središče je bilo doslej brez svoje hotelske zgradbe in ob naraščajočih potrebah je tudi takšen objekt postal nujnost. Gostinstvo Merx je kot edini družbeni predstavnik na področju gostinstva v Šentjurju našlo v tem okviru svoje interese, pa tudi dolžnosti.
Zato ni naključje, da so pristopili h gradnji motela, ki bo stal ob sedanji avtobusni postaji v smeri Celja. Pred tem so bile variante za obnovo sedanjega Expressa (Šentjurčani mu pravijo »kavarna«), a po temeljitem premisleku je obveljala novogradnja.
Motel bo imel 28 dvoposteljnih sob, štiristezno avtomatsko kegljišče, večjo restavracijo, posebno sobo in kuhinjske kapacitete, ki bodo tolikšne, da ni pretirano reči, da bi to pomenilo tudi rešitev sicer perečega problema družbene prehrane v samem Šentjurju. Motel bo imel tudi vrt s približno 200 sedeži. Ker bo grajen v sklopu nove poslovno upravne zgradbe in nove blagovnice, bo pod njegovo streho tudi kotlarna in generator za električno energijo za vse omenjene objekte.
V Šentjurju bo sčasoma zgrajena obvoznica mimo centra za priključek na hitro cesto in neposredna bližina motela je več kot dobrodošla.
Novi tednik, 25. 1. 1979
Janko Četina spet v formi
Šentjurski Partizan je priredil minulo nedeljo meddruštvene tekme v slalomu, katerih so se razen domačinov udeležili še tekmovalci iz Štor in Celja. Na 300 metrov dolgi progi, ki je imela pri 100 metrih višinske razlike 35 vratic, je zmagal izkušeni Janko Četina iz Celja, drugi je bil njegov klubski tovariš Pavel Later, tretji pa Peter Kopinšek iz Šentjurja.
Celjski tednik, 24. 1. 1964
Premije! Zakaj nam jih kmetijski kombinat ne izplača?
Pri nas na Planini je izrazito živinorejski kraj, zato je tudi glavni vir dohodkov živinoreja.
S prodajo pitane živine pa imamo dostikrat neprijetnosti. V drugi polovici leta 1962 in delno v letu 1963 smo prodali več po pogodbi Kmetijskemu kombinatu Šentjur, pitane živine, za katero pa še do danes, po pogodbi priznane premije nismo prejeli. Nakupovalec živine se izgovarja, da plačane premije ne dobimo zato, ker nimamo odkupnih blokov. Dejstvo je, da so tukajšnji uslužbenci (ne vem zakaj?) izdajali odkupne bloke samo v dvojniku, le-ti pa so ostali v blagajni, prodajalec pa je ostal brez dokumentacije.
Prosimo Kmetijski kombinat Šentjur, da pojasni, zakaj nam po pogodbi pripadajočih premij ne izplačajo. Za oddane svinjske kože tudi ne dobimo odkupnih blokov, navzlic nagradnemu žrebanju, katerega je razpisal »Koteks-Tobus«.
Kooperanti
Celjski tednik, 24. 1. 1964
Bliže železnici
Trditev, ki smo jo že večkrat zapisali, namreč, da se Alpos izredno naglo razvija, je še očitnejša v tem letu. V sedanjem prostorskem širjenju je stisnjen med dve cesti in stanovanjsko sosesko. Zato so naročili elaborat za izgradnjo novega obrata cevarne, to je zaprtih profilov, izven sedanjega območja tovarne, lociranega bliže železnici – kar je izredno pomembno – proti Slivnici pod Rifnikom. Hkrati razmišljajo tudi o premestitvi energetskih obratov, tako da bi ostali na starem prostoru samo predelovalni obrati in proizvodnja končnih izdelkov.
Direktor ing. Ladislav Grdina je povedal, da bodo s specializirano proizvodnjo skušali v Sloveniji povezati več delovnih organizacij v močnejšo skupnost, kjer bo vsaka tovarna izdelovala strogo specializirane proizvode. Pri tem je mislil predvsem na Kidričevo in tovarno Impol Slovenska Bistrica, ki bi jama prav cevarna v Šentjurju lahko prodajala proizvode, seveda ob menjavi, saj bi Kidričevo prodajalo odprte profile.
Novi tednik, 24. 1. 1974
Za spodbudo!
Poročali smo že o marljivosti in prizadevnosti Pionirskega odreda Bohor na osnovni šoli Kozjanski odred na Planini pri Sevnici. Še posebno v zadnjem času so pionirji veliko časa posvetili urejevanju okolice svoje novozgrajene šole. Še v lanskem letu pa so se prizadevni pionirji obrnili z dopisom 75 gospodarskim organizacijam v vsej Sloveniji za materialno pomoč. Samo 14 jih je odgovorilo, zanimivo pa je in tudi nerazumljivo, da se jih je najmanj odzvalo ravno s področja celjske regije. Prva je odgovorila ljubljanska Jugotehnika od koder so pripeljali električni varilni aparat.
Novi tednik, 17. 1. 1974
ARHIV:
Mrzel začetek januarja
Čeprav ni veliko snega kot pravega simbola zime, pa jo zaradi mraza vsi dobro občutimo. Cestno podjetje Celje, TOZD vzdrževanje cest, je rekord v najnižji temperaturi izmeril v Šentjurju, kjer je bilo 7. januarja kar – 19!
Kakorkoli že, smo sredi zime in tako je tudi kar prav, da je hladno. To je ugodno tudi za zemljo, mrčes, drevje, pa tudi za nas, ki smo se v zadnjih toplih zimah že malce pomehkužili.
Novi tednik, 11. 1. 1979
V Dramljah po kapljicah
Nov vodovod je bil zgrajen predlansko leto, vendar je bila voda menda speljana v premajhen rezervoar (po besedah predsednika skupščine Dramlje Franca Trupeja), število porabnikov pa se je med tem občutno povečalo. Zgradilo so nov stanovanjski blok, trgovino, zato zdaj primanjkuje vode posebno ob konicah. Sedanja faza vodovoda je v bistvu še nedokončana, saj bodo morali zgraditi nov rezervoar na višji leti, da bo tudi pritisk boljši. Ne smemo pozabiti, da je v gradnji nova šola, ki bo rabila občutno več vode kot stara in da se že kažejo močne potrebe po gradnji še enega bloka.
V Dramljah pa si ne želijo samo več vode, ampak še kaj, kar bi pripomoglo k hitrejšemu razvoju kraja. V mislih imajo kakšen manjši industrijski obrat, ki bi nudil možnost zaposlitve predvsem za ženske in ki seveda ne bi onesnaževal okolja.
Novi tednik, 11. 1. 1979
Spomin na A. Svetino
V Šentjurju sta se v dneh pred novim leto sestala občinski zbor in zbor delovnih skupnosti. Zbora sta obravnavala izhodišča o skupni in splošni porabi v letu 1974, sprejela odlok o začasnem financiranju za obdobje do marca 1974 in sprejela odlok o spremembi proračuna za leto 1973.
V svojem govoru je Vinko Jagodič obudil spomin na pred dobrim letom dni umrlega predsednika občinske skupščine Acija Svetino. Slednji je bil velik borec za razvoj nerazvitih območij v Sloveniji. Kot republiški poslanec in predsednik odbora, ki je pripravljal materiale za razvoj nerazvitih območij, je zastavil vso delovno moč za izpolnitev svojega cilja – hitrejšega razvoja nerazvitih, še predvsem Kozjanskega. Jagodič je pudaril, da je vse, kar se v šentjurski občini premika na bolje, tako na gospodarskem kot družbenem in političnem področju, zasluga pokojnega Svetine. Delovni ljudje v občini se s priznanjem in hvaležnostjo spominjajo nekdanjega župana.
Celjski tednik, 10. 1. 1974
Vodovod v Prevorju
Prevorjani so se odločili, da bodo s pomočjo šentjurske občine gradili vodovod. Imenovali so že pripravljalni odbor. Najprej bodo poskrbeli za načrte in izvide vode. Vodovod bo za ta kraj velikega pomena, saj ga bodo koristile tudi šola, krajevni urad in kmetijska zadruga.
Celjski tednik, 9. 1. 1969
Preobrazba dela šentjurske mladine
Na volilno-programski konferenci šentjurskih mladincev so prejšnji četrtek izvolili za novega sekretarja Darka Cerovskega in za predsednika Danila Matuša.
Na konferenci so ugotovili, da mladinska organizacija ni več zgolj nekakšen dekorativni organ, ki nima nikakršnega vpliva na odpiranje in razreševanje aktualnih družbenopolitičnih vprašanj. Na tem področju so pripravili več strokovnih razprav, kjer so oblikovali predloge za razreševanje različnih gospodarskih težav šentjurske občine, pozornost so posvetili tudi ekološkim vprašanjem in razvoju turizma. Podali so tudi cel kup predlogov za pospeševanje kmetijstva, v ta namen so organizirali kmetijsko-raziskovalni tabor v Šentvidu, in ustanovili prvo maloprodukcijsko enoto industrijske elektronike na šentjurskem območju.
Delegati so bili zadovoljni z delovanjem občinske konference, precej kritik pa je bilo izrečenih na delo organov ZSMS v krajevnih skupnostih in ozdih.
Janez Kukovič, sekretar OK ZSMS Šentjur, ki mu v naslednjih dneh poteče mandat, je dejal, da se je tudi šentjurska mladina vključila v prenovo slovenske mladinske organizacije.
Novi tednik, 29. 12. 1988
Praznovanje dneva JLA v Šentjurju
Občinska organizacija ZRVS v Šentjurju je za dan JLA pripravila vrsto prireditev med katerimi velja posebej omeniti ekipni šahovski brzoturnir, kjer je zmagala ekipa Šentjurja, pred ekipo TO in ZRVS.
Učenci zaključnih razredov osnovnih šol so pisali naloge z naslovom: »Bitka za ranjence na Neretvi.« Najboljšo nalogo je napisala Darinka Zalokar s Planine, ki je nalogo na proslavi tudi prebrala. Poleg tega je TO organizirala na vseh popolnih šolah razstavo lahkega pešadijskega orožja.
Celjski tednik, 28. 12. 1978
V Št. Vidu še niso preskrbeli drv za šolo
Res je, da se mora človek v mladih letih utrjevati, da se mora navaditi na mraz in druge težave. Izgleda pa, da so prebivalci šolskega okoliša Št. Vid ta stari nauk le preostro vzeli. Niti sedaj v decembru niso pripeljali drv za ogrevanje šolskih sob, tako da morajo njihovi lastni otroci prezebati v mrzlih učilnicah. Nič čudnega ne bo, če se bodo otroci prehladili..Čudno pa je, da starši nimajo najosnovnejšega človeškega čuta. Poudariti je poleg tega treba, da kmetje v KLO Št. Vid tudi drugih obveznosti n.pr. prevoz lesa, ne izvršujejo.
Celjski tednik, 25. 12. 1948
Renominacija proračuna
Šentjurska vlada se je pretekli teden v soglasju s sklepom Ministrstva za finance odločila za renominacijo letošnjega občinskega proračuna. Le-ta znaša 550 milijonov tolarjev.
Novi tednik, 23. 12. 1993
Kako do vode v Šentjurju?
Po kroničnem pomanjkanju pitne vode in zaporednih sušah so se v šentjurski občini lotili reševanja problematike. Znano je, da približno polovico vode odkupijo od celjske in slatinske komunale, kar pomeni veliko odvisnost. Med kratkoročnimi ukrepi bi zato za vodovod Kozarica zaradi kalne vode kupili še čistilno napravo. Posebnost sta letos pridobljeni vrtini pri Zdolšku, kjer bi tri bližnje sisteme povezali v enega samega.
V mestu Šentjur pripravljajo tudi rešitev glede precejšnjih količin izgubljene vode, ki uhaja iz več kot pol stoletja starega in dotrajanega vodovoda. Hkrati s predvideno rekonstrukcijo cesto ali z izkopom plinovida med osrednjim križiščem in sodiščem bi zamenjali vodovodne cevi.
V prihodnjih letih nameravajo zgraditi vodovodni sistem Dobrina-Rakitovec, s cevovodom do Grobelc, od tam pa bi zamenjali sedanje, ožje azbestne cevi, ki so tudi zdravju škodljive. Dolgoročnega pomena je tudi načrt sistema za Dobje, Prevorje ter Planino.
Novi tednik, 23. 12. 1993
Pomoč!
Večina občanov Prevorja še danes nima sodobnemu življenju ustreznega vodovoda, kaj šele ceste. Občani so v izboljšanje sami vložili mnogo dela in sredstev. Kljub vsemu ne morejo dobiti vodovoda, ki bi povezoval raztresene vasi in zaselke in prav zaradi tega so se odločili, da potrkajo na razumevanje soobčanov.
Tudi letos bodo prišle na Kozjansko mladinske delovne brigade. V KS upajo, da jih bodo lahko angažirali pri gradnji svojega vodovoda. Kljub pomoči skupščine, občanov in brigade, pa svojega načrta ne bodo zmogli uresničiti v celoti, saj je to območje znano po socialno ogroženih občanih, ki ne bodo zmogli niti najmanjše vsote.
Predstavniki KS bodo potrkali na vrata delovnih organizacij, da bi jim priskočile na pomoč. Odprli so tudi svoj žiro račun in upajo, da bodo drugi razumeli njihova hotenja.
Novi tednik, 20. 12. 1973
Ljubljanski stoli
Šentjurčani radi zahajajo v obnovljeno kino dvorano prosvetnega društva. V njej so novi stoli in razsvetljava. Zanimivo pa je, da so novi stoli iz ljubljanskega kina Union. Upamo, da ne bo nihče mislil, da je tisto, kar ni dobro za Ljubljančane, še vedno v redu za Šentjurčane.
Celjski tednik, 19. 12. 1968
Nepričakovano številen vpis v kmetijsko-gospodarsko šolo v Šentjurju
Kako potrebne so bile kmetijsko-gospodarske šole in kako željno jih je kmečka mladina pričakovala, nam priča nepričakovano velik odziv pri kmečkem prebivalstvu. V Šentjurju, kjer je ta šola dobila svoje učne prostore v zgradbi kmetijske šole, je bila na šolo pravcat naval. Vpisalo se je 84 učencev, 28 fantov in 56 deklet. Nove priglašence pa je moralo vodstvo šole zaradi pomanjkanja prostorov odklanjati. Pouk, ki se je pričel v začetku tega meseca, se odvija v dveh sporednih oddelkih. V prvem so učenci s področja šentjurske občine, v drugem pa iz sosednjih občin. Vsak oddelek ima tedensko dvakrat po pet ur pouka.
V izredno lepem številu obiskuje šolo mladina iz slivniške občine, celo iz Jelc, ki mora napraviti za dve uri in več hoda do šole. Za njo ne zaostaja mladina iz občine Šmarje in Ponikve, ki se vozi z vlakom.
Savinjski vestnik, 19. 12. 1953
Študentski zbor
Pred dnevi so se v Šentjurju zbrali na interesni konferenci študentje in delegati srednjih šol. Konference so se udeležili tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij občine in študentski predstavniki iz Ljubljane.
Pregledali so dosedanje delo kluba, ki so ga ocenili za plodno, zavzeli svoje stališče do dogajanj v občini in spregovorili o splošnih družbenih vprašanjih.
Po predlogu nove organizacije naj bi se posamezne fakultete organizirale kot TOZD, izpeljali pa bi tudi delegatski sistem. Študentje so postavili zahtevo po povsem enakopravni udeležbi v izvršilnih in upravnih organih fakultet.
Štipendije bi v bodoče potekale po dveh kanalih. Najvažnejši vir bi bili solidarnostni skladi po občinah, sredstva pa bi se lahko prelivala med občinami, kot bi to pač narekovale potrebe. Drugi vir bi bile t.i. kadrovske štipendije, ki bi jih podeljevale organizacije združenega dela same.
Novi tednik, 13. 12. 1973
Merx in šport
Trgovsko podjetje Merx je prispevalo finančna sredstva za ureditev univerzalnega športnega igrišča ob bazenu v Šentjurju. Na prostoru so že odstranili zemljo in navozili gramoz, končna dela pa bodo opravili v prihodnjem letu. Igrišče bo zlasti dobrodošlo osnovni šoli.
Prejšnje športno igrišče za zdravstvenim domom bodo delno zazidali, delno pa spremenili v parkirni prostor.
Celjski tednik, 12. 12. 1968
Nove trgovine
V šentjurski občini so v zadnjih letih že popolnoma obnovili 80 odst. trgovskih lokalov, do leta 1970 pa bodo še preostalih 30 odst. V prihodnjem letu bodo najprej zgradili samopostrežno trgovino v Dramljah.
V Šentjurju bodo podrli vogalno hišo v centru naselja in na njenem mestu zgradili novo samopostrežno trgovino, v kateri bo tudi lekarna. Zgoraj bodo stanovanja.
Celjski tednik, 12. 12. 1968
V Planini je otvorjen Zdravstveni dom
V nedeljo je bil slavnostno izročen svojemu namenu zdravstveni dom na Planini, ki je obenem prvi zdravstveni dom, zgrajen v okraju Celje-okolica. Postavitev zdravstvene ustanove v kraju, daleč od bolnice, je bila pereča potreba Planine, ki je bila rešene šele sedaj, po naši veliki družbeno-ekonomski preobrazbi, ko je nova ljudska oblast pristopila k proučevanju problematike.
ZD v Planini je opremljen s posvetovalnico za matere in dojenčke, z dečjim dispanzerjem in splošno ambulanto. V kratkem bo odprta ordinacija za zobozdravstvo in dokončno opremljeno kopališče.
Ko je zastopnica okrajnega izvršilnega odbora tov. Borovšak Helena predala ZD zaslužnim Planinčanom v uporabo, je izrazila željo, da bi tej svečanosti kmalu sledila otvoritev zadružnega doma, ki bo dal Planini tudi novo gospodarsko in kulturno-prosvetno središče.
Celjski tednik, 11. 12. 1948
SZDL uspešno dela
Občinska organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva v šentjurski občini je v preteklem obdobju dosegla pomembne rezultate, so med drugim ugotovili na zadnji seji občinske konference. Predvsem je uspela pri vključevanju občanov v samoupravno življenje pri čemer je pripomoglo tudi ustanavljanje vaških SZDL. Žal nekatera društva še vedno delajo nepovezano in neusklajeno s splošno politično aktivnostjo v kraju.
Občinska konferenca SZDL je šla v širino tudi na področju obveščanja. Tri številke lista Utrip dajo slutiti, da so na pravi poti, saj celovito obveščanje pomeni tudi poglabljanje samoupravnih odnosov.
Ne seji konference so sprejeli predlog odbora za kadrovska vprašanja in tako za predsednika OK SZDL izvolili Mirka Čandra, medtem ko so v predsedstvo izbrali še Avgusta Božiča, predsednika ZZB NOV in Martina Voduška, predsednika OK ZSMS.
Celjski tednik, 7. 12. 1978
Nov zdravstveni dom v Šentjurju
Prebivalci šentjurske občine so za 29. november dobili nov in sodobno urejen zdravstveni dom v Šentjurju. V njem sta dve splošni ordinaciji in zobna ambulanta, samo čakalnica in pisarna zdravstvenega doma pa zavzemata več površine kot prej vsi prostori starega zdravstvenega doma. Približno 3000 pregledov na leto je nujno terjalo nove primernejše prostore, v katerih bi bil mogoč tudi intimen pregled. Uredili so jih v zadružnem domu, vso opremo pa je izdelala Tovarna aluminijastih izdelkov Alpos. Nabavili so tudi precej novega instrumentarija, s prejšnjim pa bodo izpopolnili ambulanto na Planini. Navzlic sodobni ureditvi je to v našem okraju najcenejša zdravstvena ustanova.
Celjski tednik, 5. 12. 1958
Z zadnje seje skupščine občine Šentjur
Na zadnji seje skupščine občine Šentjur pri Celju so razpravljalo o devetmesečnem gospodarjenju v občini, o problemih šolstva, kakor jih vidi pedagoški svetovalec, odborniki pa so sprejeli še odlok o prispevkih za uporabo mestnega zemljišča. Šentjurska skupščina je med drugim dala še soglasje stanovanjsko-komunalnemu podjetju Šentjur za prehod na 42-urni delovni tednik in sprejela odlok o odškodnini za vodni sistem Voglajne.
Celjski tednik, 28. 11. 1968
Marljivi Dobjani
V vasi Dobje pri Planini smo se zapletli v krajši razgovor z Jožico Salobirjevo, učiteljico na tamkajšnji osnovni šoli. Ugotovili smo, da je šola kulturno središče Dobjega in okolice ter, da v kraju delajo tamburaši, folklorna skupina in pevski zbor. Zadnje čase pa prosvetno delo društva bolj ali manj šepa. Naveličali so se že prirejati vse vrste prireditev v šolski učilnici. Vseeno je društvo z Dobjega še vedno med najboljšimi v občini Šentjur. Da bi rešili ta problem, bodo letos začeli zbirati les za novo dvorano pri zdajšnji šoli. Ta bo hkrati služila za šolsko telovadbo.
Prizadevna krajevna skupnost te dni ureja cesto v Ravno in proti Repušu in pokopališko ograjo, mrliško vežo pa so že uredili. Vodovod, ki so ga napeljali občani pa – tako razmišljajo – žele prenesti v upravljanje šentjurskemu stanovanjsko komunalnemu podjetju.
Celjski tednik, 28. 11. 1968
Šentjur: odlikovanja
V Šentjurju bodo praznik republike proslavili z dvema pomembnima delovnima zmagama. Že v soboto so predali svojemu namenu nov obrat Alposa. Nova lakirnica, ki že obratuje, bo pripomogla k večjim uspehom tega kolektiva, močno pa bo olajšala proizvodnjo. Osrednja proslava bo 28. novembra, ko bodo odprli novo telovadnico pri osnovni šoli. Šentjurska mladina bo z njo končno pridobila pomemben rekreacijski objekt. Na proslavi bodo ravnatelju Ernestu Rečniku ter Rudolfu Šalerju, direktorju TOLO, podelili odlikovanje Reda dela s srebrnim vencem.
Novi tednik, 27. 11. 1973
Šentjurska podjetja po poplavah
V Bohorju je najhujša škoda na furnirju ter polizdelkih iz žaganega lesa, ustavljena pa je bila skoraj polovica proizvodnje. Še nekaj dni potem, ko so gasilci izčrpali vodo, je poplavljala podtalnica. V Alposu je zalilo skladišče z vrtnim pohištvom, ki so ga najeli v Bohorju, v cevarni je podtalnica prav tako poplavila skladišče ter stroje. V Tolu je škoda bistveno manjša kot so menili sprva in znaša približno tretjino mesečne realizacije. V 190-članskem kolektivu je zalilo stroje, poškodovale prostore sekalnice, poplavilo usnje ter druge materiale. V E-športu je škode za približno četrtino mesečne realizacije. Nekateri zaposleni iz 150-članskega kolektiva so prišli preprečevati škodo že sredi poplavne noči ter preprečili, da ni zalilo še strojev.
Novi tednik, 12. 11. 1998
Z roko v roki
V Šentjurju se pripravljajo na veliko glasbeno humanitarno prireditev, ki bo v korist duševno prizadetih občanov. Glavni organizator prireditve, ki bo v petek, 19. 11. v šentjurskem kulturnem domu je občinsko društvo za pomoč duševno prizadetim, izkupiček pa bodo namenili predvsem za opremljanje varstveno-delovnega centra.
Novi tednik, 11. 11. 1993
Novo športno igrišče na Prevorju
To soboto bodo na Prevorju odprli novo športno igrišče. Prevorski učenci so napravili na tem igrišču za preko 120.000 din udarniškega dela. Na pomoč je priskočil tudi OLO Celje, ki je za igrišče prispeval 150.000 din.
Celjski tednik, 7. 11. 1958
V St. Juriju bodo, kljub nekaterim zaviračem, zgradili zadružni dom do kongresaČlani uprave gradilišča so sklenili, da mora biti dom do 11. t.m. pod streho. Na eni strani sicer še betonirajo, drugod pa so že skoraj do prvega nadstropja. Delo imajo vzorno organizirano po brigadnem sistemu in je vsak dan na gradilišču 25 do 30 ljudi. Večina kmetov je tu kar dobro razumela važnost zadružnega doma in se aktivno udeležuje dela, posebno Ratajc, Plauštajner in Rauter se odlikujejo. Medtem pa nekateri iz gornjega trga, kakor Z. in Č. še naprej rovarijo proti graditvi. Odvračajo kmete od dela z nagovori »Kaj nam pa bo koristil dom« in podobno. Toda vsi pošteni kmetje so jih že zapustili.
Celjski tednik, 6. 11. 1948
Konferenca šolskih upraviteljev v Šentjurju
Nedavno je bila v Šentjurju konferenca šolskih upraviteljev šentjurske občine. Udeležil se je je tudi prosvetni delavec tov. Mirko Koželj. Ta je izčrpno govoril o statutu šolskega upravitelja v samostojnem mehanizmu. Za tem pa so še šolski upravitelji razpravljali o stanju ob pričetku šolskega leta, o učnih uspehih in o testiranju. Do aprila morajo šole izdelati statute. Na konferenci so ugotovili, da je treba posvetiti več pozornosti pouku in proučevanju zgodovine NOB, vso skrb pa morajo posvetiti Jugoslovanskim pionirskim igram.
Na področju šentjurske občine je 12 šol: 5 popolnih, 5 nepopolnih in 2 podružnični šoli. V vseh šolah se je letos vpisalo 2482 otrok. To otroke poučuje 82 učiteljev, 9 učiteljev pa primanjkuje. Še vedno je tretjina otrok, ki imajo kombinirani pouk.
Celjski tednik, 31. 10. 1963
Še mesec dni
Samo še trideset dni ali nekaj več loči občane Kalobja v šentjurski občini od trenutka, ko se jim bo izpolnila njihova največja želja. Dela na cesti namreč dobro napredujejo, čeprav so ljudje govorili, da je zmanjkalo denarja. Kot so nam povedali na občinski skupščini Šentjur, pa bo cesta vozna že koncem prihodnjega meseca.
Celjski tednik, 31. 10. 1968
Za razvoj Šentjurja
V petek so uradno ustanovili Društvo za razvoj šentjurske občine. Ustanovni člani so sklenili, da se bodo kot Neodvisna lista – Lista za razvoj šentjurske občine udeležili novembrskih lokalnih volitev. Med člani ima društvo precej mladih izobražencev, ki želijo prispevati k razvoju občine.
Novi tednik, 29. 10. 1998
Komunisti željni informacij
V teh dneh naj bi se v šentjurski občini začeli sestanki osnovnih organizacij Zveze komunistov Slovenije po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, saj so sekretarji na posvetu, ki ga je pripravila občinska organizacija komunistov, ugotovili, da članstvo pogreše informacij o trenutnem družbenopolitičnem dogajanju v republiki in državi.
Sekretarji so se na posvetu seznanili z družbenopolitičnimi in gospodarskimi razmerami pri nas, te informacije pa bodo na sestankih osnovnih organizacij prenesli tudi ostalim komunistom. Menijo, da je članstvo seznanjeno z dogajanjem pri nas le iz sredstev javnega obveščanja, kar tako komunistom kot drugim ne zadošča. Oktobrski sestanki osnovnih organizacij ZK v šentjurski občini pa bodo tudi priložnost, da komunisti spregovorijo o svojem, čedalje večjem nezaupanju do verbalnih napadov na Slovenijo.
Novi tednik, 27. 10. 1988
Šentjur je bolj onesnažen in zastrupljen kot so pričakovali
Delegati zbora krajevnih skupnosti pri skupščini občine Šentjur so na zadnjem spomladanskem zasedanju sprožili vprašanje onesnaženosti okolja, zraka in vode v občini, v torek pa so obravnavali poročilo komisije za varstvo okolja, občinskega inšpektorata in izvršnega sveta o tem, kakšno je dejansko stanje.
Iz poročila so ugotovili, da sodi Šentjur z bližnjo okolico na 12. mesto v republiki po onesnaženosti z žveplovim dioksidom, kar je Šentjurčane, ki so vse doslej živeli v prepričanju, da je glavni krivec za onesnaženje v njihovi občini celjska industrija, bolj kot ne presenetilo. Ugotavljajo pa, da bi večino vzrokov za onesnaženost lahko odpravili brez večjih naložb, saj denarja za gradnjo centralne čistilne naprave še dolgo ne bodo mogli zbrati. Na slab zrak in onesnaženost okolja celjska industrija vpliva le na območju Proseniškega in Dramelj, ki sodijo v 3. razred onesnaženost s CO2, drugod v občini pa imajo svoje krivce. Med največje prištevajo individualna kurišča in blokovske kurilnice.
Šentjurski varstveniki okolja uvrščajo med ekološko problematične delovne organizacije v občini predvsem Alposovo barvarno, LI Bohor in Kmetijski kombinat. V okolici Alposa ni mogoče pridelovati povrtnin, prav tako pa zaradi usedanja emisij barve v zraku že nekaj časa okoliški stanovalci ne morejo sušiti perila na prostem.
Tozdu Klavnica in celotnemu Kmetijskemu kombinatu očitajo, da onesnažuje okolje z nepravilnim in nepravočasnim praznjenjem grezniških jam, zaradi česar prihaja do pogostih iztokov v Kozarico, ter razvažanjem gnoja iz kokošjih farm v najbolj sušnih obdobjih. Hkrati ta gnoj na polja odlagajo v kupih, kar povzroča, da se smrad, namesto nekaj dni, po okolici razširja tudi do dva meseca.
V občini tudi ugotavljajo, da imajo zelo onesnažene vodotoke, saj so recimo ribe od Šentjurja do mlina Novak neužitne, pogojno užitne pa so tudi ribe v Voglajni in Kozarici od Sikovškovega mostu do sotočja s Pešnico. Delno bodo te težave skušali omiliti s hitrejšim praznjenjem Slivniškega jezera.
V dveh vzorcih živil živalskega izvora odvzetih na Proseniškem so naleteli na preveliko prisotnost kadmija.
Novi tednik, 27. 10. 1988
Tudi Slivnica je postavila svoje kandidate
V nedeljo se je zbralo precejšnje število volivcev občine Slivnice, da izbere svoje kandidate za republiško iz zvezno skupščino. Čeprav je bil prejšnjo nedeljo nemogoč zbor volivcev zaradi premajhne udeležbe, so se to nedeljo bolj izkazali in se zadovoljivo udeležili zbora.
Na obeh zborih so postavili kandidate za Republiški svet tov. Avblja in Lesjaka, za Zvezni svet pa tovarišico Heleno Borovšak. Predvolilne priprave zadnje čase dobro potekajo. Samo Žegar, ki je bil doslej najboljši, se je spremenil, oziroma ljudje so ostali isti, samo nekateri so začeli rovariti proti narodu. V nedeljo je bil sklican množični sestanek članov SZDL Žegar. Toda na žalost ni bilo nič pripravljeno in sestanka se je udeležil samo en odbornik in le majhno število ljudi.
Izgleda, da bo treba sklicati sestanek članstva in izvoliti nove odbornike. Sedaj, ko se naši narodi složno borijo z manifestacijami proti krivicam glede Trsta in cone A, pa dvigajo vaški rovaši svoje glave.
Savinjski vestnik, 24. 10. 1953
V Sv. Vidu pri Planini
Obvezna oddaja živine je tudi tu povsem nepravilno obremenila male kmete. Seznama prašičev za obvezno oddajo KLO še nima. Obvezna oddaja krompirja odboru ni točno znana, pač pa vemo, da je izključno previsoka. Tak oportunističen odnos in naštevanje težkoč zavzema KLO pri vsakem odkupu, brez predhodnega pretresa vseh obstoječih možnosti. Saj je celo družina krajevnega tajnika oddala le eno tretjino predpisane teže žit in čakala na naknadne opomine in opozorila.
Spomladi je okrajni instruktor ostal več dni na KLO-ju, da jim je uredil povsem izgubljeno administrativno poslovanje, vendar pa so takoj op njegovem odhodu zajadrali spet v stare vode in je za čas do 15. avgusta vsakršno iskanje raznih okrožnic in navodil, ki usmerjajo delo odbora, brezuspešno.
Celjski tednik, 23. 10. 1948
Ulovi in udari
Derbi jesenskega dela nogometnega prvenstva MNZ Celje med Šentjurjem in Uniorjem (3:1) je v Šmarju minil v dobri igri, ob štirih golih, a tudi ob grobostih in nešportnih potezah z obeh strani ter ob slabem sojenju Raukovića, ki je izključil oba vratarja.
Začetek je bil v znamenju Šentjurčanov, a so gostje povedli, tik pred odmorom pa je Brečko izenačil. Po vodstvu Šentjurčanov je zavrelo na tribunah. Sodnik je srečanje prekinil, vse pa se je takrat končalo pri manjših prerivanjih. A le do 85. minute, ko je gostujoči vratar pri pošiljanju žoge v polje nepotrebno odrinil domačega napadalca Korena in ga nato na tleh še udaril.
Za vse igralce je to bil povod za vsesplošni pretep. Svoje je nato dodal še šentjurski vratar Grajžl, ki ni hotel ostati dolžan kolegu z nasprotne strani. Po desetminutni prekinitvi je sodnik izključil oba vratarja. V zadnji minuti je tretji gol dosegel Grobelšek, igralci pa so si na koncu vendarle športni segli v roke.
A vrag ni dal miru. Spet je zavrelo med gledalci, tako da so morali posredovati policisti, provokacije pa so se nadaljevale v slačilnicah. Na srečo do novega incidenta ni prišlo, čeprav so posamezni funkcionarji zaostrovali položaj.
Novi tednik, 21. 10. 1993
Ponkovljan in njegova pravica
V klopeh šentjurske občinske skupščine se je pred časom govorilo o pritožbi krajana, ki je opozarjal na domnevne nepravilnosti pri razdeljevanju telefonov na Ponikvi in čudnem odnosu KS. Gre predvsem za rezultate sporne akcije za Hotunje in Spodnje Sele, iz leta 1989, ko naj bi bil inženir Anton Kukovič med 20 srečneži celo na prvem mestu, vendar je brez telefona še danes. V Celju in na uglednih ljubljanskih naslovih niso ugotovili nič spornega.
Novi tednik, 21. 10. 1993
Pogovor z Rebulo
V Šentjurju bo jutri pogovor s tržaškim pisateljem in esejistom Alojzem Rebulo. Pogovor, ki bo v Kulturnem domu, ob 18. uri, pripravljajo celjski področni odbor Svetovnega slovenskega kongresa ter Skupnost katoliških pedagogov Celje. Pogovor na temo izražanja slovenstva doma, v zamejstvu in po svetu bo vodila prof. Božena Orožen.
Novi tednik, 21. 10. 1993
Uspešen Alposov obrat na Ponikvi
Nekaj več kot štiri leta in pol je na Ponikvi obrat delovne organizacije Alpos – tozda Oprema, ki zaposluje 15 ljudi. Delavci so z delom v domačem kraju zadovoljni, to pa se pozna pri proizvodnji.
Obrat je razdeljen na tapetniški in kovinski oddelek, delo pa so tukaj našli predvsem domačini. V tapetniškem oddelku so zaposlene ženske, ki tapecirajo stole in izdelujejo dekorativne dodatke za Alposov pohištveni program. V kovinskem oddelku pa so usmerili proizvodnjo v izdelavo ogrodij za kovinsko pohištvo, izdelujejo pa tudi konfekcijska stojala za opremo trgovin.
Kljub temu, da obrat zaposluje komaj 15 ljudi, pa se delavci znajo organizirati in zapolniti zaradi proizvodnih potreb tudi popoldanski čas.
Večina zaposlenih je priučenih in nimajo kvalifikacije. V tozdu Oprema so zato, da bi v tem obratu zaposlili domače delavce, organizirali interne izobraževalne tečaje in večin delavcev si je tako pridobila ustrezno izobrazbo. Delavci imajo urejeno družbeno prehrano, omogočena letovanja v okviru temeljne organizacije in so za svoje delo tudi dobro nagrajeni. Težava je le v tem, da ne morejo zaposlovati novih kadrov, saj imajo v težavni gospodarski situaciji predvsem opraviti s pomanjkanjem naročil.
Novi tednik, 20. 10. 1983
Pod grožnjo uboja živim…
Kmet Jernej Tanšek iz Javorja pri Slivnici nam je pisal precej obupno pismo.
V njem opisuje, da živi pod neprestanimi grožnjami S. F. iz Bukovja. Le-ta mnogim ljudem pogosto govori, da bo Tanška ustrelil, da ga bo pač za vsako ceno ubil, če ne sam, pa bo zato »najel« koga drugega.
Zato nas je Jernej Tanšek vprašal, če so grožnje z ubojem kazniva stvar. Verjamemo mu, da je v stiski, zlasti še ker misli, da v takih primerih ni zaščiten.
Celjski tednik, 18. 10. 1963
Neprijetnost z avtobusom Planina – Štore
V nedeljo sem na Planini kupil zimska jabolka. Želel sem se peljati z avtobusom, ki vozi delavce s Planine v Štore. Šofer me je zavrnil, pristal pa je, ko je posredoval moj in šoferjev znanec.
Neprijetnosti so se začele, ko sem hotel plačati prevoz jabolk, ki so bile v prostorih za prtljago. Videl sem, da je neprijazen do vseh potnikov. Zadiral se je nad tistimi, ki niso pri priči kupili vozne karte po vstopu v avtobus. Zlasti je bilo nerazumljivo zakaj je potnico, ki je imela le petstotaka za plačilo vozovnice napotil naj zamenja denar v gostilni, ko pa je potnica to storila, je odpeljal.
Na strmini, ki jo imenujejo Jezerce, je šofer enostavno ugasnil motor. Zgrozil sem se nad mislijo, kaj bi bilo če bi odpovedale zavore? Ker nihče od potnikov ni ničesar rekel, sklepam, da so na take vožnje že navajeni. Mislim, da to ni dovoljeno, če pa je, naj mi šofer oprosti.
MP
Celjski tednik, 18. 10. 1963
Janko Liška
Poln delovnih načrtov je svojem 75. letu omahnil šentjurski rojak, slavist, profesor Janko Liška. Šolal se je na univerzah v Ljubljani in Pragi. Štejemo ga v skupino šentjurskih izobražencev, ki je že leta 1932 začela v kraju s protifašistično in levičarsko propagando. Vojno je preživljal kot izseljenec v Smederevu.
Po osvoboditvi je bil član jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Bil je direktor gimnazije v Murski Soboti, gledališča v Ljubljani in dolgoletni predsednik republiške ljudske prosvete. Bil je urednik slovenske izdaje Titovega življenjepisa, urednik ene izmed rubrik v Komunisti itd.
Svoj Šentjur je izjemno cenil. Sodeloval je pri izdaji knjižice Šentjur skozi borbo v svobodo, skupno z Marjanom Žagarjem pa je uredil knjižico Ob odkritju spomeniku skladateljem Ipavcem. Zadnja leta je z vso prizadevnostjo in zagnanostjo urejal zbornik šentjurske in šmarske občine Svet med Bočem in Bohorjem. Žal izida tega svojega velikega dela ni dočakal.
Novi tednik, 13. 10. 1983
Na Rifnik
Rifnik pri Šentjurju je zelo privlačna in dostopna izletniška točka. Prijetna tišina gozdov privablja številne izletnike tudi iz drugih krajev.
Prva znamenitost Rifnika so razvaline gradu. Če se vzpenjamo proti vrhu, nas preseneti čudovit razgled. Na desni strani Boč in Donačka gora, na severu Konjiška gora s Pohorjem in Peco v ozadju, na levi pa Savinjske Alpe. Če nas je pot utrudila se lahko okrepčamo prav na vrhu Rifnika, pri »Jazbecu«. Letos so iz Jakoba naredili tudi cesto po južni strani, služila pa je za dovoz materiala, ki so ga potrebovali za rekonstrukcijo izkopanin. Malo dlje od okrepčevalnice je namreč veliko najdišče iz ilirskih, rimskih in keltskih časov.
Novi tednik, 11. 10. 1973
Slavili bodo Rogačana
Prihodnjo soboto bo velika proslava ob 90-letnici železniške proge med Grobelnim in Rogatcem, ki jo bodo počastili z vožnjo muzejskega vlaka, v krajih, kjer se bo ustavil, pa pripravljajo posebne prireditve. Slavje se bo začelo v Celju, kjer bo uvodni pozdrav. Vlak, na katerem bodo tudi župani vseh občin ob progi, se bo najprej ustavil (ob 9.14) v Šentjurju, kjer si bo mogoče ogledati likovno razstavo učencev v galeriji Alposa, Ipavčevino in novo tržnico.
Na Grobelno bo vlak prispel ob 11.50, v Šmarje pri Jelšah ob 12.06, v Rogaško Slatino ob 13.51, v Rogatec pa ob 15.40. V Rogaški Slatini si bo mogoče ogledati zdravilišče, po mestu pa bo popeljal znani cestni vlak Rogačan. Osrednja proslava bo v Rogatcu, kjer si bodo gostje na čelu s predsednikom parlamenta Rigelnikom lahko ogledali skansen, muzej na prostem, v kulturnem domu pa bo družabno srečanje.
Novi tednik, 7. 10. 1993
Odprli Slomškovo rojstno hišo
Več kot pet tisoč romarjev iz vse Slovenije se je v nedeljo popoldne zbralo na Slomu pri Ponikvi, kjer so obhajali tradicionalno Slomškovo nedeljo in odprli prenovljeno hišo škofa Antona Martina Slomška, ki bo kmalu postal prvi slovenski svetnik.
Na slovesnosti, ki so se je udeležili skoraj vsi slovenski škofje, je najprej urednik Mohorjeve družbe dr. Janez Dular govoril o narodnem in kulturnem pomenu Slomškovega dela, mariborski škof. dr. Franc Kramberger, ki je daroval slovesno mašo, pa je blagoslovil nad 300 let staro in v treh letih temeljito obnovljeno Slomškovo domačijo. Zbranim je spregovoril tudi slovenski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, ki je Antona Martina Slomška postavil za zgled kristjana in Slovenca in ga imenoval za apostola slovenskega naroda.
Novi tednik, 1. 10. 1998
Stara šola
Šola v Loki pri Žusmu je stara že preko 150 let in stari zidovi kljubujejo vremenu, dežju in soncu, vetru in snegu, času, ki ne prizanaša. Mnogo usod se je odigralo za debelimi zidovi, saj je šola bila nekoč graščina, ki so jo v šolo spremenili po II. svetovni vojni.
Otroci hodijo v šolo v Loko le štiri leta, potem pa se z zvezki preselijo v Slivnico. Toda spomini na šolo, kjer so se prvič srečali s črkami in branjem, jim ostanejo. Gotovo se spominjajo hlada, ki je zavel vanje, pa čeprav je zunaj sonce na vso moč sijalo. Spomnijo se mrzlih razredov, ki so previsoki, da bi jim peč mogla do živega in omilila mraz. Prav to je nemi opomin, da je nekaj treba storiti.
Nova šola je potrebna! Za otroke in obe učiteljici je najvažnejše dobiti šolo, koliko se da hitro. Takrat bodo črke kar same skočile v nadebudne glavice in računi se ne bodo zdeli več tako težki. Vsi upajo, da se bo drugo šolsko leto že začelo v novi šoli, kjer bi se učencem iz Loke pridružili še učenci iz bližnje Dobrine.
Novi tednik, 27. 9. 1973
Iz Šentjurja pri Celju
Na pobudo inž. Cizeja, direktorja Kmetijske šole v Šentjurju, bodo KZ Šentjur, Ponikva, Dramlje, Blagovna in Kalobje priredile v nedeljo, 27. septembra razstavo in premovanje rodovniške živine, sadjarsko razstavo in razstavo kmetijske mehanizacije. Popoldne bodo v veliki dvorani Zadružnega doma rejcem najlepše živine razdeljene denarne nagrade v skupni višini 250.000 dinarjev, nakar bo sledil pevski koncert moškega pevskega zbora ter kmečka veselica.
Tovrstne prireditve v Šentjurju po osvoboditvi še ni bilo in je prav zaradi tega zamisel hvale vredna. Za to prireditev ima Šentjur z okolico vse pogoje, saj je to močan živinorejski in sadjarski okoliš. Veliko pionirsko delo v dvigu kmetijstva je v svojem dolgoletnem obstoju opravila Kmetijska šola, ki je žarišče naprednega sadjarstva in živinoreje.
Savinjski vestnik, 26. 9. 1953
Jutri otvoritev tržnice
V Šentjurju bo jutrišnji osrednji dan občinskega praznika potekal v znamenju odprtja mestne tržnice, ki obsega javni del ter štirideset novih lokalov. Tako bodo na enem mestu zbrali pestro trgovsko ponudbo, ko bosta dograjeni mestna obvoznica ter avtobusna postaja, pa se obeta velik pretok ljudi prav v tem delu. Naložba prinaša šentjurski občini tudi mnoga nova delovna mesta.
Novi tednik, 23. 9. 1993
Štirimesečna brezobrestna posojila
Organizacijo nakupa ozimnica v šentjurski občini je prejšnji teden obravnaval tudi občinski sindikalni svet, ki je preko samoupravne interesne skupnosti za preskrbo poskrbel za možnost štirimesečnih brezobrestnih posojil.
V ta namen e v šentjurski občini na voljo 10 milijonov dinarjev, občani pa lahko dobijo posojila v višini 300 tisoč dinarjev. Za organiziran nakup ozimnice so se odločili tudi v nekaterih delovnih organizacijah, kjer lahko delavci dobijo posojila – za nakup ozimnice pa skrbi Merxova delovna organizacija Potrošnik. Šentjurčani bodo lahko v njenih prodajalnah kupovali poleg ostale ozimnice tudi meso, cene pa so določene skladno z območjem.
Sicer pa, ugotavljajo v šentjurski občini, da je povpraševanje občanov po ozimnici v primerjavi z ruraznimi naselji veliko manjše, saj veliko gospodinjstev dobi del ozimnice pri sorodnikih oziroma si jo pridelajo sami.
Novi tednik, 22. 9. 1988
Za osnovno preskrbo kraja
V naselju Jakob blizu Šentjurja so pred kratkim odprli zasebno trgovino z mešanim blagom, lastnica Štefka Veber pa kupcem ponuja poleg živil tudi tekstil, oblačila ter vse vrste galanterijskih izdelkov.
V Jakobu so pred časom že imeli zasebno trgovino in krajani so se na zagotovljeno osnovno preskrbo v kraju v tem času dodobra navadili. Prav zaradi tega je tudi trgovina Vebrove ves čas dobro obiskana, kupce pa je lastnica pritegnila tudi s prijaznostjo.
Novi tednik, 22. 9. 1988
Delavni »turisti«
Člani Turističnega društva na Planini so se letos predvsem zavzeli za ureditev kraja. Zdaj so se odločili za novo akcijo, ki prav tako kaže, da želijo poživiti društveno delo.
Za nedeljo, 24. septembra, pripravljajo celo vrsto prireditev. Že dopoldne bo v kraju zaigrala godba na pihala štorskih železarjev, popoldne bo najprej tekmovanje kmečkih fantov v spretnosti z motornimi žagami, zatem pa se bodo domači mladinci in mladinke predstavili v veseli igrici »Zaljubljeni Mihec«. V zaključnem delu bo nastopila še članica mariborskega gledališča, Muhičeva.
Čisti dobiček teh prireditev in družabnega srečanja bodo namenili za ureditev dostopa na grad.
Celjski tednik, 21. 9. 1978
Velik uspeh pionirjev – gasilcev iz Slivnice
V začetku septembra je bilo v Titovih Užicah veliko gasilsko tekmovanje. V skupini mlajših pionirjev A je tekmovala tudi desetina pionirjev iz Gorice pri Slivnici, ki so dosegli izreden in nepričakovan uspeh – zasedli so prvo mesto. Domov so se vrnili z velikim pokalom ter nagrado 100.000 starih dinarjev. Mali kraj je slavnostno sprejel mlade gasilce, ki so ime Šentjurja in Slivnice ponesli po vsej naši domovini.
Celjski tednik, 19. 9. 1968
Barbarstvo brez primere
Iz Loke pri Žusmu se je pred dnevi razširila vest o zavestnem razdejanju kakršnemu pri nas ni para. Arheologi, ki s prstom kažejo na šentjurski DOPS ter občinski Zavod za urejanje naselij, so naleteli na odseka vrh hriba s katerim se je izgubila polovica ruševine srednjeveškega gradu Žamerk, hkrati pa je bila razdejana poznoantična naselbina Tinje. Zakaj? Posamezniki iz Šentjurja so si tu, po vsej sili, omislili nič manj in nič več kot kamnolom oz. njegovo razširitev.
… V Sloveniji se sicer še pripetijo manjši nedovoljeni posegi, takšno in tolikšno zavestno razdejanje vrhunskega spomenika pa prekaša tudi našo potrpežljivost.
Novi tednik, 16. 9. 1993
ARHIV:
Uspešne gasilke
V Ljubljani je bilo republiško prvenstvo gasilskih desetin pionirjev in mladink. Mladinke iz Šentjurja so osvojile drugo mesto.
Novi tednik, 15. 9. 1983
V KS Blagovna so praznovali
Krajevna skupnost Blagovna je ena najmanj razvitih KS šentjurske občine. Ustanovljena je bila leta 1964 zaradi odškodninskih zahtevkov ljudi, ki so bili prizadeti s cinkarniškimi odpadki. Prav ta hitra povezava vaških skupnosti, ki so med seboj precej oddaljene, pa je kasneje razvoj krajevne skupnosti bolj ovirala kot vzpodbujala.
Značilno za KS Blagovna je tudi to, da krajani nimajo trgovine, nobene telefonske številke in niti ene temeljne organizacije združenega dela na svojem ozemlju. Vsej svoji nerazvitosti navkljub pa živijo tukaj prizadevni in delovni ljudje. To se vselej pokaže pri skupnih prostovoljnih delovnih akcijah, ko krajani samoiniciativno poprimejo za delo in zberejo potrebna materialna sredstva. Če bi se zanašali na družbeno pomoč, potem v kraju nebi imeli niti tega, kar sedaj imajo.
Vsako leto pripravi praznik ena izmed treh vaških skupnosti, letos pa so to prevzeli lokarski gasilci, ki skupaj s krajini gradijo Dom splošnega ljudskega odpora na Selah. Letošnje praznovanje so krajani počastili s srečanjem mladine in borcev ter ranjencev, ki so se zdravili v partizanski bolnišnici Zimi. Na srečanje je prišel tudi dr. Gabriel Hrušovar, zdravnik, ki je nekaj časa deloval v tej zemljanki.
Novi tednik, 15. 9. 1983
Oh, kako »diši«
Zadnje čase se povsod na svetu bojuje človeštvo proti povzročiteljem onesnaževanja okolja in ozračja. Tudi v Šentjurju so resno pristopili k reševanju tega problema. Tako, kot pri vsakem drugem delu, mora tudi pri tem biti nekdo, ki ne upošteva želje ostalih. To je Kmetijski kombinat iz Šentjurja. Le-ta vozi v najlepšem vremenu na travnike ob desnem bregu Voglajne fekalije. Prebivalci blizu ležeče vasi – Hruševca – se resno sprašujejo, kako gleda na to sanitarna inšpekcija v Šentjurju? Ali se zaveda, da je odlaganje fekalij v tem času nevarno za razvoj različnih bolezni? In kdo bo odgovoren, če bo do tega prišlo?
Novi tednik, 13. 9. 1973
Premovanje živine v Laškem in Planini
V okraju Celje–okolica se je premovanje živine vršilo v Laškem in v Planini. Predpriprave za premovanje so opravili živinorejci-zadružniki sami. Najzavednejši živinorejci so svoja goveda pripeljali najprej. Premovanje je v obeh krajih zadovoljivo potekalo, le v Laškem je nekemu staremu biku prišlo v debelo butico, da se je utrgal. Šele v Marijagradcu je korajžni Mačkov fant ujel »dezerterja« in ga pripeljal nazaj. V Planini, ki je že od nekdaj znana po svoji živinoreji so pripeljali k premovanju 234 glav živine. Najvišjo nagrado je odnesla kravica in z njo lastnica Pavla Novak.
Celjski tednik, 11. 9. 1948
Odprli cesto in trgovino
V nedeljo popoldne se je v Loki pri Žusmu ob krajevnem prazniku zbralo več kot tisoč ljudi. Ob tej priliki so prebivalci proslavljali tri pomembne delovni zmage. Najprej so v Cerovcu pod Volčjo jamo odprli tri kilometre dolgo cesto, ki povezuje kraj se Hrastjem in Dobrino. Kljub temu, da je cesta makadamska, je za kraj velika pridobitev. V Loki so odprli trgovino šentjurskega kmetijskega kombinata. V Dobrini, kjer ima celjski Aero že en svoj obrat, so položili temeljni kamen za nov obrat, v katerem bodo opravljali dodelavo nekaterih proizvodov, ki jih Aero sicer izdeluje v Celju. Načrtujejo zaposlitev 35 delavcev iz tega področja.
Celjski tednik, 7. 9. 1978
Rešila je življenje otroku
V Šentjurju je prejšnjo soboto poštna uslužbenka prišla na kosilo domov, da svoj popoldanski čas preživi poleg enoletne hčerke Dušice. Opazila je, da je hčerkica nepričakovano težko obolela, da ima skrajno visoko vročino, zaradi katere je že padla v nezavest.
Zdravnica Milena Hudina – Čretnik, ki ob tem času ni bila v službi in je bila pripravljena na važno družinsko potovanje, je brez pomislekov odhitela na pomoč bolnemu otroku, ki je kazal zadnje znake življenja. Čeprav je zdravnica oddaljena petnajst minut hoda, je prišla k obolelemu otroku v nekaj minutah. Zaradi resnosti situacije je otroka tako odpeljala v celjsko bolnišnico. Hitri intervenciji je pripisati, da je otrok ostal pri življenju.
Celjski tednik, 30. 8. 1963
Na obisku pri šentjurskih zadružnikih
Hmeljski nasadi v šentjurski občini se naglo širijo. Samo šentjurska občina jih ima okoli 36 ha. Zadružnik Zdolšek (mlajši) nam je pokazal hmeljišče, ki bi ga vsak nepoučen človek imel za drugi letnik, pa ni bil.
Odgovor na pomisleke, češ, v teh krajih hmelj ne bo dobro uspeval, pa daje hmeljišče Andreja Debelaka, ki si letos na 52 arih pod žičnico obeta nad 1000 kg pridelka. Razočaranje pa so šentjurski zadružniki doživeli pri lanu. Okoli 60 ha so ga posejali, toda vreme jim ni bilo naklonjeno.
Celjski tednik, 29. 8. 1958
Gradilišče zadružnega doma na Planini je oživelo
Organizacija Zveze borcev je organizirala 24 delovnih brigad za gradnjo zadružnega doma. Brigade so sestavljene iz članov ZB, kakor tudi iz vseh ostalih množičnih organizacij. Doslej so se izkazali iz V. delovne brigade iz Brd, Gračnic in Tajhte tile tovariši: komandant brigade tov. Gaberšek Konrad, Lončarevič Anton, ki je kljub svoji starosti pridno delal in tako bil v vzgled ostalim. Tudi brata tov. Šeško Franc in Alojz z Brda sta pri delu pokazala voljo in je brez dvoma upati, da bosta tudi ta dva v vzgled drugim.
Tovariše je pri delu obiskal predsednik ZB tov. Doberšek Ivan; v razgovoru med delim jim je priznal, da se težko odtrgajo od dela na svojih domovih, ker vlagajo svoj trud in napore pri gradnji zadružnega doma.
Pri kopanju peska in pripravljanju kamenja pa se je izkazala I. mladinska brigada pod vodstvom tov. Bombač Slavka in Tovornik Ludvika. So pa tudi nekateri mladinci, ki se ne zavedajo pomena zadržnega doma. Takšnih na gradilišču ne maramo, ker s svojim blebetanjem ovirajo še druge pri delu.
Celjski tednik, 28. 8. 1948
Asfalt se daljša
Prebivalci naselij Visoče, Seše, Prapretno in dela Marijine vasi v KS Planina pri Sevnici so dokazali, da je v slogi moč.
Na pobudo Krajevne skupnosti se je okoli 80 koristnikov zedinilo za obnovo in asfaltiranje ceste Planina – Prapretno v dolžini 2,3 km. Prebivalci so zbrali 240.000 din, opravili nad 4.000 udarniških ter 350 traktorskih ur. Pri delu so jim pomagali tudi brigadirji Mladinske delovne akcije »Kozjansko 78«.
Celjski tednik, 24. 8. 1978
»Kašta« na Planini
Na Planini je vsako soboto in nedeljo odprta »kašta« na starem gradu. Tu je zelo lepo urejeno gostišče, preskrbljeno z jedili in dobro kapljico virštajnčana. Na terasi je kegljišče, na katerem vsak novi gost poskusi svojo srečo. Z gradu je lep razgled po planinskem področju in po trgu Planina. Zelo znana je na gradu »turška lipa«, ki so jo zasadili Turki; zgodbo o tem povedo starejši Planinci. Grad oskrbuje trgovsko podjetje Merx – poslovodnica Planina. Za večje skupine je grad odprt ob vsakem času. Vse informacije se dobijo v trgovini na Planini.
Celjski tednik, 22. 8. 1968
Vabilo v hmelj
V Kmetijskem kombinatu zadnja leta močno opuščajo pridobivanje poljščin; usmerili so se predvsem na živinorejo. Hmeljske površine imajo približno 25 hektarov. Lansko leto so nabavili stroj za obiranje hmelja, vendar vseeno še rabijo pomoč obiralcev, ki jih je vse težje najti, zato se obračajo ponje na Hrvaško.
Z obiranjem naj bi pričeli okoli 20. t.m., končali pa naj bi okoli 5. septembra. Tudi za sušenje hmelja so dobro poskrbeli, prejšnjo sušilnico so opremili z modernimi napravami – puhalniki; kapaciteta sušilnice se je tako močno povečala.
Obiralcem zelenega zlata želimo mnogo spretnosti; upajmo pa, da bo hmelj delal, da se bodo košare kar »same« polnile.
Novi tednik, 16. 8. 1973
Vse za izvoz
Lesna industrija Bohor Šentjur je podjetje, za katerega redkokdaj čujemo, 340 zaposlenih pa ne glede na to dosega lepe delovne uspehe. S tremi obrati za predelavo lesa, usluge in finalne produkte ustvarjajo precejšen dohodek, ki pa bo vedno večji, saj so svojo proizvodnjo finalnih izdelkov usmerili predvsem na tuja tržišča.
Celjski tednik, 15. 8. 1968
V nove prostore
Iz majhne delavnice je v Šentjurju nastala Industrija lahke obutve ali po domače »copatarna«, ki s svojimi izdelki konkurira na jugoslovanskem trgu mnogim večjim izdelkom. Posebno privlačni so njihovi »japonski copati« z vrečko, ki so jih pričeli izdelovati serijsko. Kljub dobrim uspehom, pa kolektiv z njimi še ni zadovoljen. Če bodo dobili nove proizvodne prostore, bodo uspehi še večji. Vsi v kolektivu si želijo, da bi že prihodnje leto delali v novih prostorih s podvojeno močjo.
Celjski tednik, 15. 8. 1968
Vedno več trgovin
Trgovsko podjetje Resevna Šentjur se je priključilo trgovskemu podjetju Merx Celje. V nekaj mesecih je združeno podjetje uspelo obnoviti in zgraditi več trgovin v raznih krajih šentjurske občine. Pa tudi potrošniki so izredno zadovoljni, saj imajo v trgovinah Merxa bogato izbiro in cene kot v Celju. Kolektivi trgovin se priporočajo.
Celjski tednik, 15. 8. 1968
Iz Šentjurja
Oglejte si botanični vrt! Gotovo boste začudeni! Gre za prostor pred šolo, nekdaj šolski vrt, zdaj pa je poln bujne vegetacije; nikogar ni, ki bi pokosil plevel.
Savinjski vestnik, 8. 8. 1953
Uspeh avto-moto grupe Šentjurij. Dosegli so od celjskih krožkov najboljši rezultat. Ob tej priliki poziva AMD Šlander vse ostale grupe, naj si vzamejo šentjursko za vzgled.
Celjski tednik, 7. 8. 1948
Zaključek tabora je treba prenesti v življenje
Udeleženci mladinskega raziskovalnega kmetijsko-veterinarskega tabora Šentjur 88 so ob koncu svojega dela, sredi julija, izdelali tudi posebno raziskovalno nalogo in zaključno poročilo v katerem so strnili svoje ugotovitve. Precej njihovih nasvetov, ugotavljajo kmetje, pa bo kar težko spraviti v življenje, saj za to niso izpolnjeni osnovni pogoji.
Študentje agronomije, živinoreje, veterine in sociologije, ki so pod mentorskim vodstvom pospeševalca kmetijske pridelave šentjurskega kmetijskega kombinata Zdravka Brgleza in veterinarja Francija Zapuška ter profesorjev svojih fakultet raziskovali obstoječe razmere, so ugotovili, da bi bilo za večjo kmetijsko pridelavo na planinskem območju potrebno spremeniti kar nekaj stvari.
Tako so zaradi težkih, nepropustnih tal, ki niso primerna za intenzivno poljedelstvo, kmetom svetovali, da travnike po štirih letih preorjejo in sejejo silažno koruzo ter naslednje leto eno izmed žitaric, nato pa lahko za štiri leta zemljo spet zatravijo. Ob analizi prsti so tudi ugotovili, da zemlji primanjkuje fosforja ter kalcija, zato pa bi morali kmetje uporabljati več fosforjevih gnojil in zemljo apniti. Tukaj pa so raziskave in nasveti mladih raziskovalcev že naleteli na prve težave. Kmetje namreč opozarjajo, da čistih fosforjevih gnojil ni dovolj v prodaji.
Zaradi ustreznejše mineralne sestave košene krme so kmetom svetovali zgodnejši odkos, saj bi s tem vplivali na splošno zdravstveno stanje živali in predvsem njihove reprodukcijske lastnosti. Ob analizi krvi pa so veterinarji ugotovili, da živalim manjka natrija in so kmetom svetovali, naj vsak dan hrani dodajajo tudi žličko kuhinjske soli.
Tabora s sedežem v Šentvidu pri Planini se je udeležilo 20 študentov, ki je natančno obdelalo osem kmetij.
Novi tednik, 4. 8. 1988
LI Bohor z načrti za prihodnost
V delovni organizaciji LI Bohor Šentjur se srečujejo s številnimi problemi, ki otežujejo proizvodnjo. Težave nastopajo zlasti pri nabavi hlodovine, saj mora tozd Žaga in furnirnica, ki je v Šentjurju velik del te surovine pridobivati izven meja regije. Tudi stalno povečevanje cen hlodovine ni v enakem razmerju s cenami polproizvodov. Zato pa mora ta razkorak tozd kompenzirati z zmanjševanjem ostalih stroškov. Lesarje pestijo tudi težave s furnirjem, kot na primer z eksotom, ki je iz uvoza. Furnir eksot ter bukov in na hrastov žagan les pa so glavna proizvodnja v tem tozdu. Razvojne perspektive pa so usmerjene predvsem v finalizacijo proizvodnje, predvsem v program nadaljnje predelave hrastovine v finalne proizvoda. Da bi začrtano čimprej dosegli, so v kolektivu imenovali posebno komisijo strokovnjakov.
Novi tednik, 4. 8. 1983
Praznik na Kalobju
Po 13 letih bodo v krajevni skupnosti Kalobje v šentjurski občini spet slavili občinski praznik. Pričetek slovesnosti bo v delovnem vzdušju, saj bo 13. avgusta tam združena delovna akcija v kateri bodo sodelovali delavci PAP iz Ljubljane, vojaki celjske garnizije, delavci UNZ in krajani.
Osrednja slovesnost bo naslednjega dne, ko se bo pričela slavnostna seja zborov skupščine občine. Na njej bodo podelili priznanja in plakete »18. avgust« in državna odlikovanja.
Krajani se veselijo ceste iz Vezovja na Kalobje, otroci pa obnovljene osnovne šole. V tej slabo razviti KS bodo do jeseni zgradili tudi dvostanovanjski blok s stanovanjema za učitelja, v spodnjih prostorih pa bo še pošta in krajevna pisarna. Na Kalobje bo pritekla voda iz novega vodovoda, pričeli pa so tudi za gradnjo nove mrliške vežice.
Novi tednik, 4. 8. 1983
Zakaj ni vode?
Kljub zagotovilom, da bodo Šentjurčani že v soboto, 29. julija dobili vodo, te v ponedeljek še ni bilo. Da ne bi bilo pomote: v soboto okoli 14. ure je namreč pritekla voda iz vodovodnih pip, vendar le za kratek čas, kajti spet je potrgalo cevi. Tu gre za celo vrsto okvar pod avtocesto na Ljubečni, ki so nastajale od 23. junija letos, ko je Monting, izvajalec plinovoda začel z izkopi za preložitev plinovoda, do 20. julija, ko so na novo zvarjene cevi spet počile.
Še isti dan je nato stekel razgovor o tem, kdo naj bi kril okoli 30 milijonov škode, kolikor bi terjalo popravilo. Ker pa niso imeli ustreznih strojev, s katerimi bi lahko pristopili k delu, je to počivalo do 26. julija. Naslednjega dne je Šentjur vodo dobil in še isti dan ostal brez nje.
Tako so Šentjurčani že več kot deset dni brez vode. Komunalno podjetje Šentjur uporablja sicer lastne izvire, ki pa dajejo le štiri litre vode na sekundo, medtem, ko Šentjur normalno porabi dvanajst sekundarnih litrov.
Celjski tednik, 3. 8. 1978
Vzeli štacuno
Obljubili smo, da se bo eden naših novinarjev oglasil v Hotunjah pri Ponikvi in povprašal odgovorne, čemu so zaprli trgovino.
Pri Ivanjškovih, kjer je imela trgovina prostore smo izvedeli, da je bilo sprva najemnik trgovine trgovsko podjetje Resevna Šentjur, ki se je kasneje združila z Merxom. Tako je podjetje Merx pred nekaj meseci zaprlo trgovino ne da bi o tem kakorkoli obvestilo dobavitelje blaga, kaj šele potrošnike. Po besedah šega enote Šentjur trgovina v Hotunjah ni bila rentabilna. Vendar takrat, pa tudi danes, nihče od odgovornih pri Merxu ne pomisli na prizadete potrošnike, ki imajo po eno uro in še več do bližnjih trgovin, avtobusne zveze so pa zelo slabe.
Novi tednik, 2. 8. 1973
Konzulat za dvanajst gostov
V Kozjanskem konzulatu lahko naenkrat posedi dvanajst gostov, gre pa za novo šentjursko posebnost, zamisel Branka Vareška. Sod je starejšega datuma, iz leta 1957, izvira pa s Sladke Gore pri Mestinju. Zob časa mu je precej ponagajal, zato so pomagale spretne roke Narčka, kot kličejo Bernarda Žličarja. Sod, ki je nekdaj varoval 11.244 litrov zlate tekočine, je Vareško, upravnik šentjurskega kopališča in njegove okrepčevalnice postavil kot zanimivost. Ta je, seveda, brž privabila številne radovedneže, še preden so ga uradno odprli. Pojavila sta se že dva ansambla, željna fotografiranja pred nevsakdanjo znamenitostjo.
Upravnika bazena pa smo povprašali tudi o tem, kako ocenjuje letošnjo sezono. »V osmih letih, odkar upravljam bazen, je letos najslabše,« ugotavlja. V kozjanskem mestu krepko čutijo gospodarsko krizo in svojo rekordno brezposelnost, to pa se pozna seveda tudi pri obisku bazena.
Novi tednik, 29. 7. 1993
Bomo želi s srpi?
Štantetove iz Primoža pri Šentjurju je letos pestila žetev. Pšenica je dozorela, vrvice za povezovanje snopov pa ni bilo mogoče kupiti. Tako so Štantetovi pričeli žeti kar s srpi, saj bi se pšenica na 45 arih površine drugače osula.
Na koncu je vrvica sicer prišla, a na kmetih je tako, da se mora delo opraviti pravočasno zato je ostal grenak priokus.
Kljub vsem sklepom, da je potrebno dati kmetijstvu prednost, da je potrebno pravočasno zagotoviti umetna gnojila, škropiva, semena in druge, kmetom potrebne proizvode, se je ob letošnji žetvi spet zataknilo. Kmetijski kombinat Šentjur je sicer zagotovil vrvico, vendar je bila ta namenjena predvsem za kmete-kooperante, ostanek pa so lahko pokupili kmetje, ki svojih pridelkov ne prodajajo kombinatu.
Ne bi nam smelo biti vseeno, da nekateri kmetje spet žanjejo na roke, saj smo srpe že pred leti pospravili s trgovskih polic.
Novi tednik, 28. 7. 1983
Mala veleblagovnica
Preteklo soboto je bila v Šentjurju pomembna slovesnost. Ta kraj je končno dobil novo sodobno blagovnico s samopostrežno trgovino.
Nova sodobna stavba je veljala 70 milijonov din in se tudi arhitektonsko lepo sklada v okolje. Značilno za to poslovalnico trgovskega podjetja Resevna pa je, da v njej lahko potrošnik dobe domala vse.
Celjski tednik, 26. 7. 1963
Končani tabori predvojaške vzgoje
Tudi v Šentjurju pri Celju so letošnja taborjenja obveznikov predvojaške vzgoje močno skrajšali. Vaje za posamezne skupine so trajale po tri dni in so bile v Šentjurju in Slivnici. V skrajšanem programu so mladince predvsem spoznali z orožjem in jih naučili streljati.
Celjski tednik, 26. 7. 1968
Izkopavanja na Rifniku
Na Rifniku v bližini Šentjurja vodi profesor Bolta izkopavanja. Rifnik je bilo staro naselje, tako da pričakujejo, da bodo odkrili vrsto zanimivosti. Med največjimi je gotovo star zlatnik, ki so ga našli pred dnevi.
Celjski tednik, 26. 7. 1968
Kosci in grabljice v Dramljah
»Kositi pa ne znamo več, vsaj tako ne kot so to znali naši očetje in dedi,« so ugotovili mladi kosci, člani Aktivov mladih zadružnikov iz šentjurske občine, ko so v nedeljo v Dramljah pripravili že pete kmečke igre, kjer so se mladi člani pomerili v košnji, grabljenju in spretnostnih igrah. Ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, ki vse bolj tonejo v pozabo, je glavni namen te vsakoletne prireditve. Mladi zadružniki se vsako leto pomerijo v košnji, grabljenju in spretnostnih igrah.
V košnji sodelujejo tudi kosci – veterani, ki pa dosegajo veliko boljše rezultate kot mladi kmetijci. Tako pripomba mladih, da ne znajo več kositi »na roke« ni iz trte zvita. Letos so se mladi poskusili tudi v žaganju z ročno žago. Saj ne, da ne bi znali prežagati kakšnih dvajset centimetrov debelega hlad, ampak skakanje z vrečo jim je povzročalo manj težav.
Najboljše rezultate so na koncu dosegli mladi zadružniki iz Dramelj, Šentjurja in Ponikve.
Novi tednik, 21. 7. 1983
Varstvo pri delu v šentjurski občini
Lani se je poškodovalo v Šentjurju 74% vseh zaposlenih. Prvo mesto v tej žalostni bilanci ima lesna industrija, kjer se je poškodovalo 23'7% vseh zaposlenih, v kovinski industriji pa 8'6%. Zaradi poškodbe pri delu je vsak poškodovanec boloval povprečno 13 dni.
Podatki pa kažejo, da je v sredini tedna največje zmanjšanje poškodb, v ostalih dneh pa neenakomerno variira. Kritične so začetne in končne ure.
Celjski tednik, 18. 7. 1968
Šentjurski raj za črnograditelje
Šentjurski občinski svet je v ponedeljek po skrajšanem postopku sprejel dopolnitev prostorskih aktov, ki omogočajo legalizacijo na črno zgrajene asfaltne mešalnice v Planinski vasi. To so storili, kljub novemu pomisleku: ali je mešalnica tudi na območju zemljišča, ki je javno dobro.
Novi tednik, 16. 7. 1998
Kdaj novi telefoni
Šentjurska občina še vedno občuti posledice zaradi nekoč nepodpisanega samoupravnega sporazuma, ko je izpadla iz vseh telefonskih planov. Sedanja občinska vlada skuša to popraviti s pogodbo o izgradnji avtomatskih telefonskih central, ki jo namerava v prihodnjih dneh skleniti s celjskim PTT podjetjem. Gre za rezultat triletnega prizadevanja.
Vrednost naložbe znaša 3.940.000 DEM v tolarski protivrednosti, za ta denar pa bi zgradili avtomatske telefonske centrale, medkrajevne povezave, potrebne prostore in napajalne naprave. Tako naj bi prihodnje leto dobili nove telefone na območju Dramelj, Grobelnega, Ponikve ter Kalobja, leta 1995 pa še v Gorici pri Slivnici, na Dobjem, Planini ter v Loki pri Žusmu. Bodoči naročniki naj bi plačali 3500 DEM, za to vsoto pa dobili dovod do hiše.
Novi tednik, 15. 7. 1993
Živahno na Resevni
V petek se ja na Resevni nad Šentjurjem začela prva poletna gasilska šola. Trajala je do nedelje, na njej pa se je 60 mladih gasilcev seznanilo s preventivnimi ukrepi za preprečevanje požarov ter z delovanjem in organiziranostjo gasilskega društva.
Mladi gasilci so opravili tudi mini tečaj prve pomoči in izvedli očiščevalno akcijo. Kot je povedal vodja gasilske šole, Janez Kukovič, je šola potekala pod strokovnim vodstvom mentorjev, dobro pa je bilo poskrbljeno tudi za varnost in zdravstveno zaščito. Namen šole je bilo protipožarno in ekološko osveščanje novih članov, kar jim je v celoti tudi uspelo. Gasilsko šolo so letos organizirali prvič, nameravajo pa jo tudi v prihodnje, saj je zanjo bilo že letos veliko interesa.
Novi tednik, 15. 7. 1993
Asfalt in ukročen hudournik
Krajani Šibenika v šentjurski občini so se v soboto začeli voziti po 330 metrih asfaltiranega cestišča od Zupanca do Rataja, hkrati s posodobitvijo cestnega odseka pa so uredili tudi hudourniški potok z Resevne, ki je doslej ob večjih neurjih poplavljal vse do Šentjurja.
Približno 40 milijonov dinarjev, kolikor je veljalo posodabljanje cestnega odseka, so zbrali krajani z lastnimi prostovoljnimi prispevki in iz krajevnega samoprispevka krajevne skupnosti Šentjur okolica, veliko dela pa so opravili tudi v udarniških delovnih urah. Sicer pa so bili pri posodabljanju cestišča zelo zadovoljni z delavci celjskega Cestnega podjetja, dela in usklajevanje udarniških delovnih ur pa je vodil poseben gradbeni odbor.
Novi tednik, 14. 7. 1988
Priprave na obvoznico
Šentjurska vlada je z ministrstvom za promet in zveze podpisala sporazum o gradnji šentjurske obvoznice. Temu naj bi sledila še pogodba med izvajalcem ter Republiško upravo za ceste. O tem poročajo v pisnem gradivu, ki so ga pripravili za sejo občinske skupščine.
Po podatkih predsednika Ladislava Grdine načrtujejo za letos posodobitev dveh kilometrov makadamske regionalne ceste Prevorje-Lesično, dokončali pa naj bi jo prihodnje leto. V zvezi s šentjursko plinifikacijo pa navaja, da bi – po objavi razpisa koncesije za izgradnjo omrežja ter distribucijo plina – pogodbe sklenili do septembra. Podjetje, ki bo poskrbelo za plinifikacijo, naj bi kasneje ob obvoznici postavilo tudi dve bencinski črpalki.
Grdina je opisal tudi prizadevanja, da bi že letos pričeli graditi novo šentjursko šolo v Hruševcu. Gre za naložbo v vrednosti petsto milijonov SIT, za kar pa potrebujejo kredite. Zakon o pomoči demografsko ogroženim se sicer izteka, država pa bo, zaradi že ugotovljene prednosti, primaknila polovico potrebnega denarja.
Na republiškem natečaju za pomoč demografsko ogroženim pa sodeluje Grdinova vlada s projektoma posodobitve telefonije ter ceste med Šentvidom pri Planini in Lesičnim.
Novi tednik, 8. 7. 1993
Ni bil šentjurski, ampak celjski Srečko
Srečko S. iz Šentjurja, ki je imel precej težav zaradi »nočne cvetke«, objavljene 16. junija, se nam je potožil v pismu.
Grdili so ga v službi, doma v družini, njegov »primer« je vzel v roke celo šentjurski poravnalni svet. Srečko navaja, da je poravnalni svet v dokumentu med drugim zapisal tudi: »…, ki je presegla vrhunec in na vsakem koraku govorijo o njemu, ter se prerekal celo z varnostnimi organi in se bo izdal predlog za zaporni nalog…«.
Srečko se zaklinja, da 9. junija zvečer ni bil vinjen in tudi občanov ni nadlegoval, kaj šele, da bi napadel može postave. V podkrepitev svoje trditve navaja, da še celo tega ne, kje je v Celju postaja milice.
Srečkovi družini, njegovim sodelavcem in šentjurskemu poravnalnemu svetu sporočamo, da »glavni akter« v objavljeni »nočni cvetki« ni bil šentjurski Srečko, ampak celjski Srečko, ki domuje v Pohorski ulici. Srečku iz Šentjurja pa se opravičujemo, ker je imel zaradi objavljene »nočne cvetke« po krivici toliko težav.
Novi tednik, 7. 7. 1983
Iz Šentjurja
Dve razstavi risb in ženskih ročnih del zaključujeta konec letošnjega šol. leta osnovne šole in nižje gimnazije v Šentjurju. Razstava kaže, kaj vse je lahko doseči, če spremljata delo v razredu in doma ljubezen in vztrajnost in če vzgojitelj zna poleg tega vzbuditi v mladini še zanimanje za predmet. Njena prednost tiči prav v tem, da ne razstavljajo samo nadarjeni poedinci, marveč kar ves razred. Čiste in lično izdelane risbe že v prvem razredu kažejo smotrnost pouka in veliko pestrost motivov.
Savinjski vestnik, 4. 7. 1953
Razpis
vpisa učencev v dvoletno Živinorejsko-sadjarsko šolo v Šentjurju pri Celju.
Pogoji vpisa so: uspešno dovršena 8-letna šola ali 6 razredov osnovne šole s kmetijsko gospodarsko šolo ter starost nad 16 let.
Z dovršeno šolo pridobijo učenci kvalifikacijo kvalificiranega kmetijskega delavca živinorejske ali sadjarske stroke.
Vpisati se je treba do 31. julija. Uprava šole si pridržuje pravico preizkušnje znanja kandidatov pred sprejemom.
Celjski tednik, 3. 7. 1958
Dobje pri Planini: razstava
Na pobudo prosvetnega društva »Franc Vrunč« bo v nedeljo, 2. julija ob 10. uri razstava slikarske kolonije »Petra Labode« iz Domžal v osnovni šoli Dobje. To bo oblika slikarske kolonije in ex tempore. Tukaj nastala dela bodo takoj predstavili. Njihovo društvo je znano v naši domovini, zato upajo, da si bo to razstavo ogledalo veliko občanov.
Celjski tednik, 29. 6. 1978
Rigelnik prišel v Šentjur, ministra pa ne
Ali smo se v državi zmožni soočiti s sedanjim stanjem in raznovrstnimi težavami ali pa se podajamo v vprašljivo prihodnost? Gre za pomislek predsednika slovenskega parlamenta mag. Hermana Rigelnika, ki se je pretekli teden udeležil pogovora v šentjurskem Alposu.
Predsednik občinske vlade Ladislav Grdina je obširno predstavil sedanji trenutek občine, kjer ugotavljajo na eni strani ugodne rezultate (nova delovna mesta in večji izvoz), na drugi pa se nikakor ne morejo rešiti bremena slabe gospodarske razvitosti. Veliko pove že podatek, da so vse regionalne ceste asfaltirane le do šentjurskih občinskih meja.
Napovedanih predstavnikov vlade, ministrov Mihe Jazbinška ter dr. Maksa Tajnikarja ni bilo, zato jo je predstavljal le državni sekretar za področje industrije dr. Ivo Banič. Ta je zavrnil šentjurske trditve, da je železarna Štore, ki zaposluje kozjansko nekvalificirano delovno silo, v primerjavi z jeseniško, zapostavljena. Rigelnika so posebej zadolžili , naj v Ljubljani spomni na perečo ekološko problematiko v Šentjurju ter na načrte za posodobitev Alposove sežigalnice.
Novi tednik, 24. 6. 1993
Divji lovec v Šentvidu
Letos praznuje Prosvetno društvo Zarja Šentvid pri Planini 90-letnico svojega delovanja. Ob tem jubileju je društvo že marca letos priredilo koncert mešanega pevskega zbora pod vodstvom Mateja Romiha, pretekli in ta konec tedna pa so pred šentviškim kulturnim domom uprizorili Finžgarjevo dramsko delo Divji lovec.
Scenarij za igro na prostem je napisala domačinka Berta Škoberne, pri izvedbi pa je sodelovalo čez 60 Šentvidčanov, starih od 7 do 68 let. Priprave so potekale od začetka leta, vendar trud ni bil zaman, saj je igro videlo okoli 1500 gledalcev.
Novi tednik, 24. 6. 1998
V Alposu veje zdaj optimizem
V delovni organizaciji Alpos v Šentjurju, kjer so se še pred časom srečevali z mnogoterimi težavami, predvsem na samoupravnem področju, se danes lahko pohvalijo z dobrim gospodarjenjem.
Dela so se lotili temeljito, pri čemer jih je vodila odločitev: prave ljudi na pravo mesto!
»Graditi moramo na dobrih delavcih«, pravi direktor Alposa Viktor Hrastnik in pribija, da v tem 700-članskem kolektivu ni več prostora za delomrzneže in z alkoholom podkrepljena nesoglasja.
S Poljaki, ki so dolgoletni Alposovi partnerji so podpisali pogodbo za dobavo pločevine in trakov. Uspešno poteka sodelovanje z Madžarsko, na domačem trgu pa Alpos sovlaga z Metalurškim kombinatom iz Smedereva.
Novi tednik, 23. 6. 1983
Poezija in proza mladih src
Veliko je načinov, kako izpovedati svoja občutja, delček svoje notranjosti. Nekateri se poslužujejo barv, drugi gline ali lesa, tretji pa izlijejo svoja občutja na papir in jih prelijejo v zvez strun. In v to tretjo skupino sodijo tri mlade Šentjurčanke Breda in Emilija Kladnik ter Tanja Gobec.
Tri leta je že tega, kar so se skupaj z Zdravkom Zidarjem zbrale in pripravile večer lastne poezije in proze, ki sta ga Emilija in Zdravko popestrila še z violino in kitaro. Nastopili so na občinskem tekmovanju »Tito-revolucija-mir« in kot najboljši predstavljali šentjursko občino na regijskem tekmovanja.
Njihova aktivnost ni zamrla, saj so letos pripravili večer pesmi Marka Pavčka, predstavili Srečka Kosovela in sodelovali pri pripravi knjižničnih razstav. Sodelujejo tudi na vseh mladinskih prireditvah, kot so npr. januarska mladinska politična šola v Šentvidu pri Planini, številni kvizi in seveda v mesecu maju priprave na sprejem zvezne štafete itd. Ob vsem tem si želijo malo več pozornosti pri možeh, odgovornih za šentjursko kulturo.
Novi tednik, 23. 6. 1983
Sodni epilog streljanja v Šentjurju
Streljanje, do katerega je prišlo 7. oktobra lani ob približno 15.30 uri pred gostilno Hvalec v Šentjurju je te dni dobilo epilog tudi na celjskem Višjem sodišču. Senat tega sodišča je 50-letnemu M. G. iz Prizrena, ki je streljal v B. S., za poskus umora zvišal kazen z dveh let in treh mesecev na 5 let zapora.
Mnogi so menili, da je šlo za nacionalistični izpad, vendar je sodišče ugotovilo, da to ni bil vzrok streljanja pri gostilni Hvalec, vendar udeleženca pravega vzroka nista navedla.
M. G je bil ta dan nekoliko vinjen, ko je izvlekel pištolo in ustrelil proti približno 8 metrov oddaljenemu B. S., ki je stal pri vratih svojega avtomobila. B. S. je prva krogla zadela v nogo, kasneje pa ga je M. G. iz neposredne bližine dvakrat ustrelil v prsni koš, nato pa se je odpeljal v Celje.
Novi tednik, 23. 6. 1988
Volivni vtisi s partizanskega Kozjanskega
Planina. Ruševine gradu so ozaljšane, vse hiše so okrašene in na njih plapolajo zastave v vetru, ki tu čez neprestano vleče. Na grajskem hribu treska možnar, iz gostilne nasproti volišča pa prihajajo zvoki kmečke godbe.
Na volišču se je trlo ljudi. V gneči sem stisnil roko šentjurškem Petru Hlastecu. Dobre volje je. Če mu ne? Podatki za osmo uro so ugodni. V Praprotnem so tedaj že zaključili, na Planini sami so imeli 65, v Tajhtah 62, v Šentvidu 58 in v Visočah 45% udeležbo.
Ko sem odhajal, sem stopil na drobno zastavico. Pogledal sem bolje. Ves trg je bil poln. Pobral sem eno. Med prsti sem držal nekaj, kar me je presunilo. Otroške roke so z vodenimi barvami narisale trobojnice in peterokrake, čez belo polje pa s pisalnim strojem natisnile gesla. Kot v prvih dneh vstaje. Mali, preprosti, s tolikim trudom in ljubeznijo izdelani plakati.
Celjski tednik, 21. 6. 1963
V TOLO nova hala
Najhitrejši razvoj v gospodarstvu Šentjurja prav gotovo beleži TOLO – tovarna lahke obutve, ali nekdanja »copatarna«. Tako so končali s pripravami na gradnjo novih poslovnih prostorov – hale – površine 1.300 kvadratnih metrov. Z novo halo bodo izboljšali pogoje dela in s tem seveda tudi produktivnost.
Novi tednik, 21. 6. 1973
Ribez in zeleni bor
Te dni bo verjetno pričel v Šentjurju veljati odlok o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor. Tako bo ribez dovoljeno saditi samo v katastrskih občinah Goričica, Kameno, Rifnik, Ponikva, Slivnica, Lopaca, Presečno, Straška gorca in Šentjur. V vseh ostalih k.o. in v vaseh pa lahko občani sadijo zeleni bor. Zračna razdalja med obema rastlinama mora biti najmanj 2 kilometra. Kmetovalci bodo morali tudi posekati rastline zelenega bora, ki so okužene z ribezovo rjo ali mehurjevko in so na območjih, kjer lahko sadijo le ribez.
Celjski tednik, 20. 6. 1968
Težave z inšpektorji
Šentjurska vlada je na redni torkovi seji obravnavala med drugim tudi dopis republiškega urbanističnega inšpektorja glede črnih gradenj. Ta je namreč zahteval takojšnjo zagotovitev občinskega denarja za morebitna rušenja ter razbremenitev šentjurskega urbanističnega inšpektorja Ograjenška, ki opravlja še delo gradbenega, cestnega in prometnega inšpektorja.
Novi tednik, 17. 6. 1993
V Šentjurju višali cene
Šentjurska vlada je na redni torkovi seji obravnavala med drugim tudi dopis republiškega urbanističnega inšpektorja glede črnih gradenj. Ta je namreč zahteval takojšnjo zagotovitev občinskega denarja za morebitna rušenja ter razbremenitev šentjurskega urbanističnega inšpektorja Ograjenška, ki opravlja še delo gradbenega, cestnega in prometnega inšpektorja. Šentjurčani bodo v prestolnico odgovorili naj si prizadevajo za ta denar predvsem v Ljubljani, saj je domači proračun preveč okleščen.
Na seji so se strinjali z 31 % povišanjem kanalščin ter s 16 % več za pitno vodo. Po besedah direktorja komunale ne zmorejo pokrivati niti stroškov enostavne reprodukcije. V zvezi z vodo je še povedal, da pripravljajo površinski zajem Kozarice, zato se bo kmalu pojavila potreba po čistilni napravi.
Novi tednik, 17. 6. 1993
Ljubi, ne ljubi …
V dodatni tekmi za naslov prvaka MNZ Celje je v nedeljo na nevtralnem igrišču v Radečah Svoboda premagala Šentjur, toda dogajanja okoli sporne tekme predzadnjega kola med Uniorjem in Šentjurjem so v marsičem spominjala na pobalinsko igro s puljenjem listov marjetic.
Predigra
Derbi z Uniorjem se je končal z 2:1 za Pohorce, kar je Šentjurčane izločilo iz boja za naslov. Pred zadnjim krogom je tekmovalna komisija sporno srečanje registrirala s 3:0 za Šentjur, ker so Zrečani nastopili z igralcem, ki je imel dva rumena kartona. Lestvica je bila sledeča: Svoboda in Šentjur 26 točk, Unior 23, itd.
Prvo dejanje
V zadnjem krogu sta oba vodilna zmagala, obenem pa sta v medsebojnih tekmah obakrat remizirala. Čakali smo na dve dodatni tekmi …
Drugo dejanje
Brežičani so se pritožili, saj so trdili, da bi Zrečan lahko kazen odslužil tudi še na naslednjem srečanju. TK je Zrečanom vrnila zmago. Vrstni red se je glasil: Svoboda 28, Unior 27, Šentjur 26, …
Tretje dejanje
Šentjurčani se niso strinjali in celo zbirali podpise za peticijo. Nogometna zveza Slovenije je ugodila Šentjurčanom, našla obrazložitev in določila, da se igrata tekmi za prvaka!
Epilog
Zaradi pomanjkanja terminov je bila odigrana le ena tekma na nevtralnem terenu, ki se je končala s tesno zmago Posavcev.
Novi tednik, 17. 6. 1993
Beležka iz Prevorja
Pod vodstvom učiteljice Elizabete Hočevarjeve, ki je z ljubeznijo in požrtvovalnostjo vzgojila tamburaški zbor, se je le-ta prejšnjo nedeljo predstavil svojemu občinstvu s prvim javnim nastopom. Mlade tamburaše, ki so poželi zasluženi aplavz, je poleg gostov iz Celja obiskal tudi mladinski tamburaški zbor iz Štor, ki je skupaj s prevorjanskim odigral nekaj pesmi. Občinstvo je bilo navdušeno.
Celjski tednik, 13. 6. 1958
Pomenek na črpalki
Benzinska črpalka v Šentjurju že dela 14 dni, zato smo uslužbenca Petra Kovača vprašali, kakšen je promet?
»Na dan pride v blagajno 5 do 6 tisoč N dinarjev, saj samo benzina prodamo 800-900 litrov dnevno.«
Povedal je še, da precej več kupujejo tisti, ki vozijo proti Rogaški Slatini, kot iz obratne smeri. V sezoni bo črpalka odprta od 6. do 20. ure.
Celjski tednik, 13. 6. 1968
Radi bi mlinarski muzej
V Šibeniku pri Šentjurju bo po vsej verjetnosti nastal Mlinarski muzej Slovenije. Uredili bi ga v Ferleževem mlinu, ki je po mnenju strokovnjakov pri nas edinstven. V Šentjurju so nad zamislijo navdušeni, saj bi pomenil za njihov turizem dodatno zanimivost. Občina bo postopek razglasitve za tehniški spomenik končala po vsej verjetnosti prihodnji mesec, nato pa bo potreben konzervatorski načrt.
V šentjurski občini pa si želijo še eno razglasitev spomenika. Gre za Malgajevo rojstno hišo v Hruševcu. Ker je to dom koroškega junaka, ki mu bodo letos v mestu ob Voglajni postavili spomenik, so začeli s postopki. Lasnika Virant iz Šentjurja in Vajdova iz Ljubljane nameravata Malgajev dom obnoviti, v njem pa bi nato uredili spominsko sobo.
Novi tednik, 11. 6. 1998
Komu kulturni dom?
Poslanec šentjurske skupščine dr. Franc Zabukošek meni da šentjurska oblast zavira zasebno pobudo na področju kulture. Šentjurski kulturni dom je večino leta zaprt, zato je želel tam koncesijo za organiziranje kulturnih prireditev ter okrepčevalnico za obiskovalce, za čas med odmori. S postopanje šentjurske oblasti je nezadovoljen, zato je v torek sklical tiskovno konferenco.
»Ta ni naperjena proti nikomur osebno, pa tudi za uveljavljanje moje ponudbe ne gre,« je pojasnil Zabukošek. Za svojo kulturno podjetniško ponudbo se je odločil, ker ima z organiziranjem prireditev izkušnje. V začetnih pogovorih z vodilnimi občinskimi funkcionarji je naletel na različne odmeve, zato je napisal še vlogo. Šentjurska vlada je poskrbela za mnenja KS ter Prosvetnega društva, ki pa so bila nikalna. Omenjeni so namreč zadovoljni z občinsko komunalo, ki sedaj upravlja dom.
Novi tednik, 10. 6. 1993
Že do Ponikve
V petek dopoldne je na Ponikvo prispel poseben električni vlak. Številni občani so ga navdušeno pozdravljali. Na Ponikvi je postavljen sedemstodvainosemdeseti električni steber od Celja. Na vrsti je še razdalja do Šentilja, kar pomeni povezavo Kopra s srednjo Evropo, pomeni hitrejšo, varnejšo in kvalitetnejšo vožnjo. Odslej bodo vlaki brzeli po progi s 100 km na uro.
Novi tednik, 7. 6. 1973
Slabi pogoji dela
Tudi osnovna šola v Dramljah v kateri je 10 učiteljev in 240 učencev pionirskega odreda Miloša Zidanška je potrebna marsičesa, kot večina šol v šentjurski občini. Zato je tudi v Dramljah aktualno vprašanje samoprispevka. Mnogi občani so zanj, le redki so tisti, ki bi se izrekli proti in ne bi hoteli prispevati denarja za boljši pouk svojih otrok.
Ne glede na samoprispevek bodo preuredili stranišča in si s tem zagotovili več šolskih prostorov. Šola nima niti telovadnice in še marsikaterega prostora, zato so materialni pogoji otrok precej slabši od tistih, ki obiskujejo šole v večjih centrih.
Celjski tednik, 6. 6. 1968
Potujoči kino Celje - okolica predvaja sovjetski film »Prisega« v Sv. Juriju pri Celju, 8.6. ob 20. uri za kmetijsko šolo.
Celjski tednik, 5. 6. 1948
V Sv. Juriju pri Celju so začeli graditi zadružni dom
Teden zadružnih domov nas ni pustil hladnih src. Misel o koristi zadružnega doma in prepričanje o uspehih skupnega dela sicer še ni prodrla do vsakega in še ni zajela vseh. Tisti pa, ki so začeli pred dnevi kopati temelje in pripravljati gradbeni material, imajo pa toliko volje in navdušenja, da bodo pritegnili tudi ostale zavedne Šentjurčane. Izkopano imajo jamo za apno in pripravljenega imajo toliko kamenja, da lahko začno prihodnji teden nabijati temelje. Kamenja je v kamnolomu dovolj. Strešno opeko pa bo delno nabavila Okrajna gradbena uprava, delno pa jo bodo dobili pri rušenju stare zgradbe. Pri rušenju zgradbe bodo dobili tudi ogrodje za streho.
Šentjurčani so trdno sklenili, da bodo letos spravili pod streho vsaj gospodarski del bodočega zadružnega doma.
Celjski tednik, 5. 6. 1948
Alposovi novi trgi
Po Zlati zibki, ki jo je Alpos prejel na sejmu Vse za otroka, je direktor programa Trgovinske opreme Viljem Zabukovšek sklical tiskovno konferenco, na kateri so povedali, da je nagrajeni program Vija vaja, delo hišne arhitektke Fanike Škorja-Pušnik, le eno od prizadevanja za širitev ponudbe.
Alposov program Trgovinske opreme so doslej poznali predvsem po opremljanju trgovin, zdaj pa si prizadevajo opremiti tudi čim več vrtcev. Alpos postaja vse bolj znan po opremljanju gostinskih lokalov in to po vsej Sloveniji, pa tudi v Pragi in Budimpešti.
V najožjem središču madžarske prestolnice naj bi v kratkem prenovili staro mestno zgradbo z bančnimi in kavarniškimi prostori. Hkrati bodo ponudili gradbena dela, instalacije ter opremo. Pričenjajo tudi s prvimi posli na ruskem tržišču, za prvo polovico junija pa predstavljajo predstavitev na düsseldorfskem Euroshopu, kjer se vsaka tri leta predstavlja smetana s področja trgovinske opreme.
V okviru celotnega Alposa pa uvajajo sistem kakovosti ISO 9000, kar pogojuje certifikat mednarodne organizacije za standarde. Gre za pogoj enakopravnega nastopanja na najzahtevnejših evropskih trgih.
Novi tednik, 3. 6. 1993
Turizem niso ljudje
Vabila za okroglo mizo »Smo turizem res ljudje tudi v Šentjurju?«, ki so jo kot drugo pripravili mladinci v okviru majskih prireditev, so dobili vsi predstavniki turističnih društev in krajevnih skupnosti v občini, izvršnega sveta, delovne organizacije za opravljanje poslovnih storitev, ki naj bi izdelala študijo o možnostih turističnega razvoja v občini, ter društev, ki se lahko vključila v turistično ponudbo.
Okrogla miza pa je (kot že prejšnja) odpadla, saj so se je poleg sklicatelja udeležili le štirje vabljeni. Nezanimanje – lahko bi zapisali kar ignoriranje – najodgovornejših v občini je še toliko bolj nerazumljivo, saj je v srednjeročnih dokumentih šentjurske občine jasno zapisana tudi skrb za razvijanje turizma.
Novi tednik, 2. 6. 1988
Turistični kažipot – Gorica pri Slivnici
Približno štiri kilometre jugovzhodno od Šentjurja je ob razcepu cest proti Kozjemu in Loki pri Žusmu ob potoku Voglajni prijazna vas Gorica.
S prestavitvijo šole v letu 1966 se je celotno kulturno in družbeno življenje preneslo iz višinske Slivnice v Gorico. Za osnovno šolo, poimenovano po narodnem heroju Franju Vrunču – Buzdi, komandirju Prve celjske čete, so našli izredno lepo lokacijo. Na pročelju šole je spominska tabla z imeni 18 žrtev okupatorja. Na Gorici je pošta, krajevni urad, trgovina in gostinski obrat Merxa. Pričeli pa so z gradnjo doma, v katerem bodo imeli skupne prostore kulturniki in gasilci.
Gorica je postala v zadnjih dveh letih zanimiva tudi zaradi zbiralnega jezera. Železarna Štore je na Tratni z visokim jezom zajezila Voglajno. Nastalo je novo umetno jezero s površino okoli 80 ha. Tu rase rekreacijsko središče štorskih železarjev.
Celjski tednik, 1. 6. 1978
Javno kopališče na Planini
Planina ima lep zdravstveni dom, v katerem je urejeno tudi kopališče s sedmimi prhami. Kmalu bo pet let, odkar je bila otvoritev te ustanove. Ne bomo se sedaj spuščali v to, kdo je kriv, da čistilno kopališče ni začelo obratovati vsaj v letnih mesecih vsa ta leta. Jasno je, da tak odnos brezbrižnosti mora nehati in da te naprave morajo začeti služiti svojemu namenu. Zaradi tega je 26. maja komisija na Planini ukrenila v sporazumu s krajevnimi faktorji, ki so pokazali popolno razumevanje, da bo to kopališče končno začelo služiti svojemu namenu. Tako bo v soboto brezplačno kopanje vseh odraslih. Zaradi tega priporočamo, da množične organizacije o tem ukrepu seznanijo ljudi, krajevni zdravnik pa naj bi seznanil tamkajšnje ljudstvo o važnosti in pomenu osebne higiene.
Priporočamo, da bi se tega »propagandnega brezplačnega kopanja« udeležili starši otrok, ker bo v Tednu matere in otroka brezplačno kopanje vse šolske mladine zdravniškega okoliša.
Savinjski vestnik, 30. 5. 1953
Iz Dramelj do Majdičeve kapele tečejo kmečki fantje - borci. Na vsej poti jim vzklikajo šolarji in ljudstvo. V Šentjurju je mladina potegnila dolg špalir, ves v cvetju in zastavicah, štafeta pa je tekla po preprogi rož, ki je pokrivala cesto.
Celjski tednik, 29. 5. 1948
Preimenovanje občine
Šentjurski svetniki so na zadnji seji sprejeli odločitev o začetku postopka za preimenovanje njihove občine. Občina naj bi se v prihodnje imenovala »Šentjur« in ne več »Šentjur pri Celju«.
Novi tednik, 28. 5. 1998
V Kozjem so ob kresovanju priredili prvi večji rock koncert. Povabilu so se odzvale skupine Neron iz Žalca, Biotipi iz Šentjurja in domačini Bahnhof band. … Pri fantih iz skupine Biotipi sta dominirala solo kitarist Bac in bobnar, ki je bobnal samo z eno roko (pred dnevi si je namreč odsekal skoraj pol prsta).
Novi tednik, 27. 5. 1993
Pasji potepuhi v hotel
Nekdanji hlev kunčje farme bo kmalu postal pribežališče potepuških psov iz šentjurske, celjske, šmarske in konjiške občine. Gre za poslopje, ki je last Franca Lenka, v Jarmovcu pri Dramljah. Ta je že pred dvema letoma odprl hotel za pse, ki je v pomoč odsotnim lastnikom. Zdaj pa bo tam še, ločeno, pribežališče za izgubljene, klateške pse.
Ko so ugotavljali potrebe, so se odločili, da bodo uredili 16 pasjih boksov. Veterinarske inšpekcije si že dolgo prizadevajo za rešitev težav s temi živalmi, zato je bilo ugotovljeno, da je lokacija pri Lenku najugodnejša. V zavetišču bodo skušali najti nove lastnike, nevestni lastniki živali pa se bodo morali priglasiti v osmih dneh ter plačati oskrbo. Po osmih dneh bodo smeli psa oddati novemu lastniku oziroma pokončati. Za zavetišče v šentjurski občini se zanimajo tudi v Žalcu ter vseh treh zasavskih občinah.
Novi tednik, 27. 5. 1993
Mladi čebelarji
V Šentjurju pri Celju so pred nedavnim ustanovili mladinski čebelarski krožek, ki s pomočjo izkušenih čebelarjev prireja redna predavanja in poučuje praktično gojitev čebel v vzorno urejenem družinskem čebelnjaku. Zaenkrat je včlanjenih že 32 pionirjev in mladincev – ljubiteljev pridnih in koristnih čebelic.
Celjski tednik, 24. 5. 1963
Šentjur in njegova mladinska organizacija
Takoj po ustanovitvi je pričela mladinska organizacija s smotrnim delom. Redno je imela sestanke, pripravila je dve proslavi in zabaven večer. Na tej zabavi je bilo mnogo mladine in kdor je pogledal med nje, je videl v njih res pravo mladino, od katere lahko marsikaj pričakujemo. Zabava je minila in z njo tudi sestanki in delo.
Veliko bolj so delavni vaški kolektivi mladine na Blagovni, v Vrbnem in na Grobelnem. Blagovna, lepa in prijazna vasica, je lahko vsem ostalim mladincem za vzgled. Naštudirali so Begunko, pripravljali pa Skapinove zvijače.
Manjka pa povezave in skupnega dela med vsemi aktivi v občini. Tudi mnogo je še mladine, ki ni vključena nikjer. Imamo pa občinski komite LM. Kaj neki ta dela? Do sedaj še ni pokazal niti toliko, da obstaja. Niti sekretar komiteja, niti ostali člani ne vodijo kontrole pri delu kolektivov, ki še živijo. Komite ni ničesar storil za pridobitev neorganizirane mladine v aktive, zlasti kmečke.
Treba bo graditi znova. Kdo pa naj to začne? V prvi vrsti bi bila ta naloga spečega občinskega komiteja, bila bi pa tudi naloga vseh množičnih organizacij, predvsem pa Zveze komunistov. V mladini je naša bodočnost. Mladina je voljna dela, a brez vodstva, brez nasvetov ne more graditi sebe in skupnosti.
Savinjski vestnik, 23. 5. 1953
Z varovanimi stanovanji
V šentjurskem domu upokojencev, ki ga bodo predvidoma odprli še letos, bo po novi odločitvi občina zgradila 14 varovanih stanovanj. Gre za stanovanja za samostojnejše upokojence, ki bodo lahko koristili domske usluge po želji. S pristojnim ministrstvom se je občina že dogovorila ter so pred podpisom pogodbe. Z gradnjo po ugodni ceni želijo začeti še letos.
Novi tednik, 21. 5. 1998
Širitev varstvenega centra
V šentjurskem Varstveno-delovnem centru imajo dva polna oddelka z več kot dvajsetimi varovanci. Zato sta se občina ter društvo Sožitje odločila za ureditev novih oddelkov v I. nadstropju ter v mansardi. V državnem proračunu je v ta namen določenih 5 milijonov tolarjev. S prenovo nameravajo začeti letos.
Novi tednik, 21. 5. 1998
Prireditve
V kulturnem domu v Dobju pri Planini bo v nedeljo, 22. maja gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Uprizorili bodo Molierovo komedijo Zdravnik po sili.
Prosvetno društvo Zarja iz Šentvida pri Planini se bo v soboto 21. in v nedeljo 22. maja predstavilo domačemu občinstvu s komedijo Francija Lipana Glavni dobitek.
Novi tednik, 19. 5. 1988
Asfalt v Jakob
Delavci Cestnega podjetja so zaključili asfaltiranje na kilometer in pol dolgem odseku ceste iz Šentjurja proti Jakobu. Asfaltni trak pa bo do občinskega praznika Šentjurja, do 18. avgusta, stekel še do Jakoba. Novega asfaltnega cestišča se seveda najbolj vesele krajani iz Jakoba in bližnje okolice, ki jim zdaj ni prizanešeno ne z blatom ne s prahom. Del sredstev za asfaltiranje je prispevala Komunalno-cestna skupnost Šentjur, nekaj pa krajevna skupnost Šentjur-okolica in delovne organizacije.
Celjski tednik, 18. 5. 1978
Nova klavnica v Šentjurju
Ob navzočnosti številnih predstavnikov javnega in političnega življenja, med njimi tudi tov. Franca Leskovška – Luke, so zadnji dan prejšnjega meseca izročili v Šentjurju namenu novo klavnico.
Graditev klavnice v Šentjurju je narekoval izreden živinorejski okoliš, pa tudi skrb ljudskega odbora za nadaljnjo pospeševanje živinoreje, težnja za čim boljšo zadovoljitev domačega trga z mesom in mesnimi izdelki in ne nazadnje za povečanje izvoza.
Celjski tednik, 17. 5. 1963
Alpos in Alprem ter Tanko
Včeraj dopoldne so predstavniki domačega Alposa in kamniškega podjetja Alprem podpisali pogodbo o poslovnem in tehničnem sodelovanju in reševanju določenih poslovnih, pa tudi tehničnih vprašanj.
Vekoslav Tanko, doslej sodnik okrožnega sodišča v Celju je pred kratkim sprejel mesto sekretarja Alposa v Šentjurju in se tako poslovil od dolgoletne sodniške prakse.
Novi tednik, 17. 5. 1973
Iz Ponikve pri Grobelnem
V času žalovanja za preminulim Borisem Kidričem so tukajšnji fantje »šrangali« neko poroko in dobili precej denarja. Nato so veseljačili v gostilni Zdolšek Otilije, plesali, pili in se na koncu stepli z noži.
No, žalostna je tukajšnja mladinska organizacija, da se njeni člani tako obnašajo, tem bolj žalostno pa je, da gostilničarka postavlja svojo osebno korist pred vsenarodno žalost. Pretepači bodo kaznovani, prav tako gostilničarka, ker je imela lokal odprt čez dovoljeni odpiralni čas.
Savinjski vestnik, 16. 5. 1953
Odsev pomladi v mladinskem petju v Šentjurju
V polni dvorani tamošnjega kulturnega doma so nastopili štirje zbori, od teh dva iz Ponikve in Dobja. Ocenjevalna komisija je pod vodstvom prof. Ferlina ocenila za najboljše tri: šentjurski triglasni zbor pod vodstvom Vere Rozmanove, dvoglasni zbor iz Dobja pod vodstvom Marte Koprivčeve in enoglasni zbor šentjurskih cicibanov pod vodstvom Valerije Iskre. Ta vrstni red, ki ga je narekovalo disciplinirano in doživeto naravno petje, je z najtoplejšim odobravanjem dobilo potrdilo pri navzočem občinstvu.
Celjski tednik, 16. 5. 1958
Pismo s Planine
Letošnje lepo vreme je nam kmetom omogočilo zgoden začetek del na njivah. Sedaj bi radi sejali, pa ni bilo dežja, da bi lahko zemljo pripravili na setev. Zato smo zaprosili upravnika posestva Marof-Planina, KK Šentjur, da bi nam proti plačilu prebranali zemljo in jo pripravili na setev. Bili pa smo zelo razočarani, ker nam je upravnik odklonil to uslugo.
Kmetijski kombinati so si s pomočjo družbe kupili potrebno mehanizacijo. Tudi mi, kmetje, bi jo imeli, če bi dobili toliko sredstev. Tako pa vedno samo prosjačimo za stroje, čeprav mnogo in ceneno proizvajamo.
Kooperanti
Celjski tednik, 16. 5. 1968
Lokalne proge Titove štafete
Trasa: Rogaška Slatina–Celje – priključek: Št. Vid ob 7.34 uri, Planina ob 7.44 uri, Dobje ob 8.04 uri, Jezerce ob 8.12 uri, Vodice ob 8.23 uri, Črnolica ob 8.38 uri, Sv. Jurij ob 8.49 uri (križišče pri Naprozi)
Trasa Konjice-Celje-Vransko – priključek: Dramlje ob 8.24 uri, Dole ob 8.36 uri, Goričica ob 8.46 uri, Blagovna ob 8.54 uri.
Celjski tednik, 15. 5. 1948
Šentjurčani pri papežu
Šentjurski zborovski pevci ter romarji so že pred meseci načrtovali obisk ter srečanje s papežem, njihova želja pa se je uresničila šele pred dnevi. Pri tem so doživeli posebno pozornost.
Šentjurčani so se srečali z Janezom Pavlom II. med njegovo splošno avdienco. Šentjurčani so v cerkvi svetega Petra zapeli še pesem Gustava Ipavca Slovenec sem. Šentjursko skupino sta vodila prof. Rafko Vodeb in domači dekan Mirko Zemljič. Srečanje Šentjurčanov s papežem so menili tudi v osrednjem vatikanskem časopisu L'osservatore romano.
Novi tednik, 13 .5. 1993
Veselje in norost
Zadnja leta je postala osrednja majska prireditev v Šentjurju »Mladost je veselje in norost«, ki jo mladi pripravljajo skupaj z društvom prijateljev mladine krajevne skupnosti Center, že tradicionalna, novo podobo pa ji bo letos poskušal dati Vlado Kreslin.
Predpraznični konec tedna bo v šentjurski občini minil v znamenju mladinskega športnega festivala, maja pase bodo zvrstile še tri okrogle mize. Prav danes, v četrtek 12. maja šentjurski mladinci ponavljajo okroglo mizo o tem ali imajo brezposelni pravico do praznovanja 1. maja, ki so jo zasnovali ni pomanjkanju delovnih mest ter slabi štipendijski in kadrovski politiki v občini. Na to okroglo mizo so povabili tudi vse direktorje šentjurskih delovnih organizacij, vendar se prve razprave mladih ni udeležil nihče od njih. Do konca maja pa bodo mladi Šentjurčani obravnavali še biodinamičnost družbe in posameznika s poudarkom na zdravi prehrani in ekološko prijaznem kmetovanju ter se spraševali ali so turizem res ljudje tudi v Šentjurju.
Novi tednik, 12. 5. 1988
Mladi v mesecu mladosti
V počastitev meseca mladosti pripravljajo mladi iz šentjurske občine vsako leto pestre majske športne igre. Letošnje so se pričele že zadnji teden v aprilu na Ponikvi s tekmovanjem v namiznem tenisu, nadaljevale pa naslednji teden na igrišču na Planini, kjer so se mladinci pomerili v odbojki. V OŠ v Šentjurju je bilo minuli petek tekmovanje v streljanju, včeraj, na dan prihoda štafetne palice, pa je bilo na stadionu več športnih in rekreativnih srečanj. Množičnost majskih športnih iger se bo nato nadaljevala po različnih krajih še ves mesec in bo sklenjena z atletskim mnogobojem na štadionu v Šentjurju 27. maja.
Novi tednik, 12. 5. 1983
Jože Čretnik
Komaj pred tremi meseci smo se na tem mestu spominjali osemdesetletnice Jožeta Čretnika, danes pa mu moramo napisati zadnje slovo. Umrl je dne 27. aprila 1953 na svojem domu po daljšem bolehanju. Mnogoštevilni pogrebci, ki so se zbrali pred njegovim domom in ga spremili na njegovi zadnji poti na sončni grič Botričnico nad trgom, so priča, da je bil pokojnik resnično zaslužen mož za svoj rojstni kraj. Kot stavitelja mlinov ga je poznala vsa Slovenija že pred prvo svetovno vojno, med obema vojnama pa se je znal uveljavljati s svojimi poljedelskimi in gospodarskimi stroji, izdelanimi po lastnih načrtih in izkušnjah, tudi v širši domovini. V poslovilnem govoru pred domom je njegov mnogoletni sodelavec pri javnih delih in na občini dr. Svetina prav tako poudaril njegovo doslednost v političnih in narodnostnih zadevah, ki je bila samo napredna in slovenska. Kot nevenljiv spomenik bosta ostala po njem zgrajena električna napeljava na trški vodovod, ki sta povsod bistvenega pomena za napredek. Naj mu bo svetel spomin!
F.B.
Savinjski vestnik, 9. 5. 1953
Šentjurski pevci potujejo danes na Portugalsko
Šentjurski pevci so bili v preteklih dneh še pod vtisom gostovanja v Rimu. Iz večnega mesta, kjer so nastopili v velikanski cerkvi Sv. Petra ter v zavodu Slovenik, so se vrnili 20. aprila. V Sv. Petru, pred papeškim oltarjem, je Moški pevski zbor (skupaj s šentjurskimi cerkvenimi pevci) prepeval med zlatomašnim slavjem prof. Rafka Vodeba, ki živi v Turnem pri Gorici pri Slivnici.
Po vrnitvi iz Rima so se začeli odpravljati na pot k Atlantskemu oceanu. S temeljitimi pevskimi pripravami so sicer začeli že takoj po lanskem povabilu portugalskega zbora. Odlični Mešani pevski zbor Orfeo iz LLerie pri Lizboni je pri nas lani navduševal tudi s koncerti v Šentjurju, Ponikvi pri Grobelnem ter Rogaški Slatini, nato pa še na Madžarskem, v Avstriji, Švici in Franciji.
Šentjurčani bodo pod vodstvom Francija Plohla na Portugalskem nastopili na treh koncertih v različnih krajih, pri čemer računajo na en skupni koncert z gostitelji iz LLerie.
Novi tednik, 7. 5. 1998
Zrečani ali Šentjurčani v SNL
Derbi 14. kola nogometnega prvenstva MNZ Celje med Šentjurjem in brežiško Svobodo se je končal brez zmagovalca, v enakovrednem boju za naslov in uvrstitev v kvalifikacije za III. SNL pa je tudi Unior.
V Zrečah in Šentjurju so nogomet obudili po skoraj dveh desetletjih, oboji pa imajo še nekaj težav pri izpolnjevanju pogojev za napredovanje iz podzvezne na republiško raven. Pri Uniorju računajo na selekcijsko zasnovo drugoligaša Dravinje, edina večja pomanjkljivost enajsterice Šentjurja pa so slačilnice, vendar bodo sedanje zabojnike kmalu nadomestili z zidanim objektom. Do konca prvenstva so še štiri kola, odločitev o prvaki pa bi bila lahko znana v predzadnjem kolu, ko bo v Zrečah gostovalo moštvo iz Šentjurja.
Novi tednik, 6. 5. 1993
Obvestilo
Obveščamo vas, da smo na osnovi sovlaganja v REK Zasavje pridobili 2000 t rjavega premoga. Glede na to, da bo dobava tega premoga le v poletnih mesecih (od aprila do avgusta), se bo potrebno z njim oskrbeti takoj. Pozimi dobave tega premoga ne bo. Istočasno vam nudimo tudi velenjski lignit, katerega bo na razpolago v poletnih mesecih večja količina
Predlagamo vam, da o akciji obvestite vse člane kolektiva, oziroma delavce in krajane, da se bodo lahko pravočasno oskrbeli z rjavim premogom Zagorje in velenjskim lignitom. Premog se lahko nabavi tudi na potrošniško posojilo brez pologa z 18 % obrestno mero.
Za vsa naročila in pojasnila se lahko potrošniki obrnejo na vse trgovine KK Šentjur, TOZD Trgovinska dejavnost.
Utrip, april 1983
Opravičilo
Oddelek za ljudsko obrambo se opravičuje krajanom KS Slivnica zaradi odpadlega predavanja na temo »Materialna in zdravstvena oskrba v primeru naravnih nesreč ali vojne«, ki je bilo predvideno v soboto 9. 4. 1988 ob 16. uri.
Predavanje je odpadlo zaradi službene zadržanosti predavatelja, oddelek za LO pa ni pravočasno našel nadomestila.
Vsem krajanom, ki so se odzvali vabilu na predavanje se opravičujemo in zahvaljujemo za razumevanje.
Utrip, april 1988
ZMDA Kozjansko na razpotju
Brigadirjev letos ne bo na Kozjansko, neutemeljenih vzrokov za to pa je veliko več, kakor tistih, ki bi povedali objektivno resnico. Že ob lanskoletni akciji smo slutili, da se bodo pojavili nekateri že prej napovedani razlogi, ki peljejo v ukinitev najstarejše zvezne akcije v Sloveniji. Krivde prav gotovo ne gre iskati med ljudmi širšega Kozjanskega, ki so z nezlaganimi simpatijami sprejemali mlade brigadirje iz vse Jugoslavije. Žal je treba priznati dvoje: da nas je čas in razvoj prehitel in, da vodstva mlade generacije hitreje spreminjajo poglede na mladinsko prostovoljno delo.
Tokrat ne gre za vprašanje ali je v tej težki družbenoekonomski in politični situaciji smotrno vabiti brigadirje. Gre za spoznanje, da je za delo in življenje brigadirjev treba več primakniti iz okolij, kjer bodo le-ti ustvarjali. S takšnega stališča in s tesnejšo povezanostjo vseh treh občin (Laško, Sevnica in Šentjur) bi morali mladinskemu vodstvu nakazati potrebo po spremenjeni zvezni akciji na Kozjanskem.
Utrip, april 1988
Po stoletju in pol znova nemotena povezava Šentjurja in Hruševca
Mesto je bilo brez značilnega petkovega popoldanskega utripa, življenje se je ustavilo. Po uradnem začetku so ob odru pred tovarno Bohor šentjurski godbeniki odigrali himno, pevci pa so zapeli pesmi, ki jih imajo tukaj najrajši. Vrstili so se govorniki, ki so poudarjali, da je Šentjur po težkem pričakovanju spet združen, eno samo mestu. Železnica, ki je temu kraju pred stoletjem in pol dala veliko, mu je po drugi plati vzela.
Potem, ko so se v središču rešili prometnega vrveža z gradnjo obvoznice, so Hruševec in okolico še bolj odrezali od mesta, tako da je prišlo tudi do protestnega shoda.
Jurij Malovrh je zbranim povedal, da jim je uspelo s pomočjo mariborske gradbene fakultete projekt poceniti, vključili pa so se tudi v načrte železnic, ki je posodabljala progo. Kot so povedali je stal podvoz približno 215 milijonov tolarjev, pri čemer ni bil upoštevan prispevek železnic.
Po rezanju slavnostnega traku je prvo uradno vožnjo opravil šentjurski ford iz leta 1930, njegov lastnik Rudi Ferlež pa je podvoz prevozil z županom Malovrhom in državnim sekretarjem dr. Slavkom Hanželom.
Slavnostno odprtje podvoza so združili z vsakoletnim jurjevanjem. Za fordom in policijskim vozilom se je skozenj napodila povorka z belokranjsko opravljenim zelenim Jurijem, ki so ga spremljali jezdeci in konjske vprege od blizu in daleč.
Novi tednik, 29. 4. 1998
Zgornji trg je oživel
Pretekli konec tedna je bil Šentjur v znamenju tradicionalne prireditve Jurjevanje. Letošnja prireditev je trajala kar štiri dni, poleg številnih obiskovalcev pa so bili zadovoljni tudi turistični strokovnjaki.
Za začetek, v četrtek zvečer so v domači župnijski cerkvi pripravili odlično obiskani koncert rojakinje svetovnega slovesa, sopranistke Ane Pusar-Jerič. Petkova osrednja prireditev je bila v znamenju Jurjeve povorke s konjskimi zapravljivčki, pomladnega Jurija pa je spremljala kulturna skupina iz Pletovarja. Na prireditvenem prostoru so postavili stojnice, pri tem pa so veliko pozornosti vzbujali izdelki društva kmetic. Te so si pridobile sloves že pred kratkim, na ptujski republiški razstavi, kjer so dosegle vrsto odličnih uvrstitev.
Sobota je bila v znamenju Jurjevega sejma, kjer so predstavili obrt in podjetništvo, v gasilskem domu pa je celjsko društvo predstavilo svoje mačje lepotce. Največ pozornosti pa je vzbudili večerna, občinska revija osmih pevskih zborov. Živahna je bila tudi nedelja, ko je na Zgornjem trgu igrala šentjurska godba na pihala, plesale pa folklorne skupine.
Novi tednik, 29. 4. 1993
Šentjurski sindikat z novim vodstvom
Delo šentjurskega občinskega sindikalnega sveta lani ni bilo dosti drugačno kot v celotnem štiriletnem mandatu, še vedno so največ skrbi namenjali delavčevemu gmotnemu in socialnemu položaju, so ugotavljali na letni seji, ko so tudi izvolili novo vodstvo.
V naslednjem mandatu bo predsednik šentjurskega občinskega sindikalnega sveta Anton Rataj, sekretar pa Jože Mastnak, zdajšnji direktor Komunalno-obrtnega podjetja, ki bo funkcijo prevzel od Hinka Papa s 1. julijem. Soglasno so na javnih volitvah izvolili za člane predsedstva še Ratka Pušnika, Marijo Sušlec in Edija Kukoviča, za člane občinskega sveta pa Janka Lesjaka, Marjana Čakša, Bena Pečarja in Marjana Dobnika.
Novi tednik, 28. 4. 1988
3. maj občinski praznik Ponikve pri Grobelnem
Na zadnjem občnem zboru ZB je bil sprejet sklep, da je 3. maj občinski praznik občine. Prebivalci, posebno pa člani ZB, se na ta dan že pripravljajo. Na večer pred 3. majem bodo prižgali kresove in priredili bengalični ogenj. Partizanske patrulje bodo obiskale slehernega, ki je v NOB podpiral partizane. Naslednji dan bo uprizorjen »napad« na Ponikvo, potem pa bo spominska komemoracija pred spomenikom padlih žrtev. Popoldne bo veselica in kar bo svečanost najbolj povzdignilo, bo ta večer zagorela prva električna luč.
Savinjski vestnik, 25. 4. 1953
Zgubljen dan
20. aprila je bil v Dramljah obvezen pregled živine. Ljudje so objavo vzeli resno, zato so že v zgodnjih jutranjih urah gonili živino tudi po uro daleč v Dramlje. Mudilo se jim je, kajti po dežju je bil to prvi sončen dan, ki je kar vlekel na delo. Ob 8. uri so bili skoraj vsi že zbrani, le veterinarjev iz Celja še ni bilo. Ljudje so postali nestrpni. Komisija pa se je pripeljala šele nekaj pred deseto uro. Potem so iskali mizo in pribor, tako da se je vsa stvar temeljito zavlekla. Potem so pregledali kakih 50 glav in začeli spet znova. Tako so morali mnogi čakati od 7. ure zjutraj do 4. in 5. ure popoldne brez hrane, medtem ko je šla komisija h kosilu in apelirala na kmete naj vzdržijo. Lačni želodci pa vsi od kraja enako ščipljejo in krulijo.
V bodoče bi bila potrebna večja točnost in boljša organizacijska priprava. Lep sončen dan, sploh pa spomladanski, je za kmeta veliko vreden. Ta pa je bil izgubljen.
Savinjski vestnik, 25. 4. 1953
Tekmovanje na Resevni
30. aprila popoldne bo na Resevni pri Šentjurju tekmovanje mladinskih aktivov šentjurske občine na kulturno-zabavnem področju, po katerem bo še družabni večer mladih.
Mladinci in mladinke so pripravili glasbene točke, odlomke iz raznih gledaliških del in humoristične prispevke.
Celjski tednik, 25. 4. 1968
Detektiv Megla na Ponikvi
Člani gledališke skupine KUD Anton Martin Slomšek s Ponikve so pripravili novo gledališko premiero, ki je bila v soboto, 18. aprila, na domačem odru pred nabito polno dvorano, dan pred tem pa so predpremiero zaigrali tudi v Šentjurju. Pri predstavi sodeluje 18 članov domače dramske skupine, ki je delo pod vodstvom režiserke Irene Zevnik pripravljala od januarja.
Novi tednik, 23. 4. 1998
Šentjurska zborovska revija
Za letošnje jurjevanje pripravljajo v Šentjurju občinsko revijo pevskih zborov. Revija, ki jo pripravljata Odbor za kulturo pri šentjurski vladi in domače Turistično društvo, bo v soboto, 24. aprila, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma.
Predstavilo se bo devet zborov iz vseh delov občine: iz Loke pri Žusmu (pod vodstvom Bernarde Kink), s Planine (zborovodja Matej Romih), z Dolge Gore (Alojz Firer), iz Šentvida pri Planini (Matej Romih), Ponikve (prof. Franc Klinar) ter po dva zbora iz Šentjurja (pod vodstvom prof. Franca Klinarja ter Franca Plohla) in Dramelj (zborovodji Jelka Iskra in Jože Jager).
Novi tednik, 22. 4. 1993
Na Ponikvi novo ob starem
Kmetijski kombinat Šentjur gradi na Ponikvi pri Grobelnem nov objekt, v katerem bo trgovina s kmetijskim reprodukcijskim materialom, skladišče, zbiralnica mleka in prostori za TOK. Gre za nadomestno gradnjo po potresu. Predračunska dela znašajo 15 milijonov dinarjev. Dela izvaja Ingrad – tozd Šentjur, končana pa bodo do poletja. Na kar velja pri tem objektu biti posebno pozoren, je spajanje novogradnje z okoljem, v katerega se novi objekt prilega.
Novi tednik, 21. 4. 1983
Ponikva pri Grobelnem
Igralska družina tukajšnjega kulturno prosvetnega sveta je uprizorila v nedeljo 11. aprila Ingoličevo komedijo Krapi. Večina igralcev se je v svoje vloge prav dobro vživela in je bil uspeh igre odličen. Dvorana je bila nabito polna, kar je dokaz, da si ljudje želijo lepih iger. Zato so upravičeno nagradili igralce z burnim ploskanjem.
Celjski tednik, 17. 4. 1948
Žonta v Alposu
Iz tovarne Alpos je prišla novica o prodaji njihovega hotela, pri čemer o znesku ne želijo govoriti. Kupec stavbe ter premičnin je podjetnik Marjan Žonta iz Škofje vasi, tako kot se je ugibalo že nekaj časa. V Alposu pravijo, da bo hotel še naprej služil za gostinsko-hotelsko dejavnost. Po pogodbi med generalnim direktorjem Mirjanom Bevcem ter Žonto naj bi slednji prevzel 18 zaposlenih, 5 pa jih bo moralo v Alpos.
Novi tednik, 16. 4. 1998
Neizkoriščena priložnost
V II. slovenski košarkarski ligi so košarkarji Šentjurja imeli lepo priložnost, da v play-offu osvojijo prvo mesto in se uvrstijo v I. SKL. Na žalost mali klub ni izkoristil na široko odprtih vrat do velikega uspeha.
Usoden je bil poraz proti trboveljskemu Rudarju, kajti Šentjurčani so po dogodkih na tej tekmi, predvsem po sojenju, in tudi na nekaterih drugih srečanjih uvideli, da je v letošnji sezoni Rudar pač v »prednosti«.
Največje breme je nosila peterka Polutnik, Škorjanec, Prezelj, Zorko in Martič. Prvo let je klubu očitno uspešno predsedoval Mirko Čander, omeniti pa velja tudi zvesto šentjursko košarkarsko publiko, ki je bila po besedah igralcev samih ena najboljših v ligi.
Novi tednik, 14. 4. 1988
Neizkoriščena priložnost
V II. slovenski košarkarski ligi so košarkarji Šentjurja imeli lepo priložnost, da v play-offu osvojijo prvo mesto in se uvrstijo v I. SKL. Na žalost mali klub ni izkoristil na široko odprtih vrat do velikega uspeha.
Usoden je bil poraz proti trboveljskemu Rudarju, kajti Šentjurčani so po dogodkih na tej tekmi, predvsem po sojenju, in tudi na nekaterih drugih srečanjih uvideli, da je v letošnji sezoni Rudar pač v »prednosti«.
Največje breme je nosila peterka Polutnik, Škorjanec, Prezelj, Zorko in Martič. Prvo let je klubu očitno uspešno predsedoval Mirko Čander, omeniti pa velja tudi zvesto šentjursko košarkarsko publiko, ki je bila po besedah igralcev samih ena najboljših v ligi.
Novi tednik, 14. 4. 1988
Priprave na brigadirsko poletje
Zvezna mladinska delovna akcija Kozjansko '83 bo letos potekala na deloviščih v sevniški, laški in šentjurski občini. Brigadirji Zvezne akcije bodo prebivali v naselju Jože Perčič v Šentvidu pri Planini.
V šentjurski občini bo letos delalo sedem brigad in brigada Rdečega križa, ki bi opravile skupaj 40.000 norma delovnih ur.
Poseben poudarek na letošnji akciji bodo namenili interesnim dejavnostim. Tako bodo spoznavali kulturno dediščino Kozjanskega, udeleževali se bodo številnih tečajev in obiskovali stalno politično šolo Edvard Kardelj.
Novi tednik, 14. 4. 1983
Planina: nagrade za spise
Zadnji dan osmega kongresa ZKS smo imeli na šoli krajšo slovesnost. Predstavniki komiteja občinske konference ZKS Šentjur so prišli podarit nagrade za spise na razpisane teme. Učenec Marko Špan je za spis »Kako si predstavljam komunista – mladinca« prejel kar dve nagradi in sicer za najboljši spis v občini in prvo nagrado za najboljši spi na šoli. Drugo nagrado je prejela Metka Dobršek za spis »Moja krajevna skupnost«, tretjo pa Barbika Jazbec za spis »Moj vzor komunista je tovariš Tito«.
Vse nagrade so bile knjižne in so sodile med prvovrstno marksistično literaturo. Nagrajenci in mentorica literarnega krožka, Lenka Kovačič, zaslužijo naše čestitke.
Celjski tednik, 13. 4. 1978
Kulturno pismo iz Šentjurja
Kulturno prosvetna dejavnost je bila v prvem četrtletju precej bogata. Na dveh predstavah celjskega poklicnega gledališča je bila dvorana polna. V režiji tovarišice Rauterjeve so domači gledališčniki naštudirali Knettlovo »Via mala«. Ljudska univerza je organizirala predavanje našega lahkoatletskega prvaka Stanka Lorgerja. Zelo uspela pa je tudi javna oddaja, ki jo je organizirala radijska postaja iz Celja.
Celjski tednik, 11. 4. 1958
Ostalo jih je pet
Alpos v Šentjurju je močna delovna organizacija. Zadnje čase pa so ljudje govorili, da v podjetju ni nekaj v redu, predvsem v vrstah komunistov, saj je v enem letu padlo njihovo število z 20 na pet.
Bivši člani so pri izstopu povedali predvsem dva vzroka za svojo odločitev. Po prevzemu aktiva Zveze komunistov s strani tovariša Pertinača, ki je trenutno na delu v Avstriji, je prišlo v organizacijo mrtvilo, sestankov ni bilo. Člani so se spraševali, ali je to organizacija v kateri bodo plačevali samo članarino, ki je po besedah Staneta Zupanca previsoka.
Ali je res kriv samo nekdanji sekretar, ali niso veliko bolj krivi vsi komunisti, ker so dopustili takšno stanje v organizaciji?
Celjski tednik, 11. 4. 1968
Občni zbor
Ta mesec bo TVD Partizan Šentjur imel občni zbor, na katerem bodo člani razpravljali o delu v preteklem letu in sprejeli dokončni program dela posameznih sekcij. Med najbolj uspešnimi je nogometno moštvo, ki tekmuje v celjski nogometni podzvezi. Upravni odbor društva ima precej težav zaradi neplačanih obveznosti pri bazenu.
Celjski tednik, 11. 4. 1968
Akcija TD
S pomladjo se je zopet povečala aktivnost Turističnega in olepševalnega društva v Šentjurju, ki si je zastavilo nalogo, da svoj kraj čimlepše uredi.
Trenutno poteka velika akcija sajenja in urejevanja nasadov. Novo podobo bodo dobili bazen in okolice stanovanjskih blokov. Pri komunalnem podjetju so zaposlili tudi vrtnarico, ki bo vzdrževala zelenice in nasade ter si tako zagotovili stalno in strokovno moč. V prihodnjih dneh bodo pričeli urejati tudi okolico pekarne.
Akcija bo stalna, poleg članov turističnega društva pa bodo za lepo zunanjo podobo Šentjurja skrbeli vsi občani.
Celjski tednik, 11. 4. 1968
Turistični krediti
Večkrat smo že pisali, da se Šentjur razvija tudi na področju turizma predvsem zaradi nekaterih novih pridobitev. To so občutili tudi občani, saj je že več posameznikov zaprosilo za turistično posojilo. O prošnjah bodo razpravljali v turističnem društvu.
Celjski tednik, 11. 4. 1968
Ustanovitev ZKPO
V šentjurski občini je nekaj kulturno prosvetnih društev, ki bolj ali manj životarijo. Da bi začeli sistematično vzgajati kader za delo v društvih in da bi ta povezali med seboj so sklenili, da bodo ustanovili Občinsko zvezo kulturno prosvetnih organizacij. Iz občinskega proračuna bo dobila milijona starih dinarjev.
Celjski tednik, 11. 4. 1968
Cvetličarna
Turistično društvo Šentjur bo v dogovoru s Kmetijsko izobraževalnim centrom odprlo cvetličarno, ki je do sedaj v Šentjurju ni bilo. Občani bodo lahko kupovali vence, semena, sadike in rože, medtem ko so morali po vse to do sedaj v Celje.
Celjski tednik, 11. 4. 1968
Otroci potrebujejo pomoč
V šentjurski občini so decembra začeli z javnim delom učne pomoči. Gre za pomoč otrokom, ki imajo v osnovni šoli učne ali vzgojne težave.
V Centru za socialno delo so začeli izvajati pomoč z dvema zaposlenima s srednješolsko izobrazbo, januarja so se pridružile štiri študentke-prostovoljke, ki prejemajo v centru denarni dodatek.
Novi tednik, 9. 4. 1998
Alpos kupil Energetiko
Šentjurski Alpos je prejšnji teden kupil poslopje šentjurske tovarne Emo Energetika. Pogodbo so sklenili s SKB banko, ki jo je nedavno kupila na dražbi kot edini ponudnik.
O višini kupnine v Alposu niso želeli posredovati podrobnosti. Kupljeno premoženje obsega več kot 8 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin ter okolico, kupili pa so tudi stroje, ki jih potrebujejo za svoje načrte. Kot so povedali v Alposu, želijo v prihodnjih mesecih začeti v kupljenih prostorih širiti proizvodnjo palet za potrebe avtomobilske industrije, v bolj oddaljeni prihodnosti pa bi širili še svoj program dodelave cevi.
Kupljene prostore je imelo do konca preteklega meseca v najemu mariborsko podjetje Montavar, ki se je zdaj preselilo v okolico Ptuja. Iz stečajne mase Energetike, ki je v stečajnem postopku, pripadajo delavcem še lanske januarske plače, predlanske decembrske plače ter regres.
Novi tednik, 9. 4. 1998
Cene še prenizke
Nenehno poslabševanje razmer opažajo tudi šentjurski kmetijci. Zaradi zaostrenih razmer so šentjurski rejci oddali za 10 odstotkov manj mleka, vse več je težav s kvaliteto. Odkup govedi je bil po zbranih podatkih nižji za 18 odstotkov. Letos je med šentjurskimi kmetovalci največ nezadovoljstva povzročilo oddajanje mleka v ljutomerski Mlekoprodukt, s sedanjo odkupno ceno Šentjurčani še zdaleč niso zadovoljni.
Novi tednik, 8. 4. 1993
Smučanje
V Šentjurju so začeli s sindikalnimi športnimi igrami za letošnje leto. Najprej so na Golteh izvedli tekmovanje v smučanju, kjer je zmagal Alpos pred Prosveto in Zdravstvom. V teku leta bodo tekmovali še v šahu, namiznem tenisu, streljanju, košarki, odbojki in plavanju.
Novi tednik, 5. 4. 1973
V Št. Jurju ob južni že. je videti, kakor da namerava uprava ostati brez zadružnega doma, ker je v njej nekaj članov, ki gotovo izgubili smisel za novo zadružništvo... Ne vodijo nobene statistike, plan dela pa sploh niso napravili.
Dramlje, ki so mnogo manjše od sosednjega Št. Jurija pa imajo napravljen plan dela, ki je razdeljen tako, da uspeh ni izostal.
Celjski tednik, 3. 4. 1948
Ponikva ima denar
Na Ponikvi pri Grobelnem si že dolgo želijo bančno enoto. V kraju občutijo potrebo zlasti po letošnji omejitvi opravljanja storitev na pošti, zato morajo pogosteje v Šentjur. Tako je prišlo v petek na Ponikvi do pogovora med predstavniki KS, občine in Banke Celje, saj so Ponkovljani ter občina našli primerni prostor v kulturnem domu.
Kot so povedali, bodo v Banki Celje najprej preučili analize o gospodarnosti naložbe, kar bo znano v treh mesecih. V približno mesecu dni pa bodo Ponkovljane obvestili o možnosti obnovitve pogodbe s pošto ter morebitni postavitvi bankomata.
Novi tednik, 2. 4. 1996
Emo spet štrajka
Zaposleni v šentjurskem Emu so v torek dopoldan nadaljevali s stavko, saj njihovi drugi zahtevi za povišanje izhodiščne plače s 23 na 25 tisoč SIT niso ugodili (sprva so zahtevali 29 tisoč). Stavkajo do izpolnitve zahteve.
Po ponedeljkovem pogovoru generalnega direktorja Bastla s predstavniki Koržetovega sklada, z lastnikom, so povedali delavcem nikalni odgovor. Pri tem so omenjali slabe gospodarske rezultate Energetike, povedali pa so jim tudi o možnosti, da pride do stečaja. Delavci so se odločili, da bodo s svojo zahtevo vztrajali. Prvo, solidarnostno zahtevo po izplačilu februarskih nadomestil presežnim delavcem Ema Vensa, so jim pretekli teden izpolnili, delavci pa so stavkali že četrti dan.
Novi tednik, 1. 4. 1993
Sestanek na Dobju
Pred dnevi so se na Dobju zbrali občani, zavarovanci socialnega zavarovanja in razpravljali o problematiki socialnega zavarovanja kmetov. Ker mnogim še vedno niso jasne njihove pravice, so z veseljem pozdravili novost, da bodo poleg knjižice dobili tudi navodila o svojih pravicah. Za odbornika kmetijskega zavarovanja kmetov so izvolili Konrada Škoberneta iz Završ, ki bo zastopal Planino in Dobje.
Celjski tednik, 28. 3. 1968
Cesta v Presečnem
Številnim akcijam na šentjurskem področju se je pridružila še ena. Občani vasi Presečno so pričeli popravljati odcep vaške ceste. Nalomili so kamenje, ga prevažali in vlagali. Na podobno akcijo se pripravljajo tudi občani v Lažišah.
Celjski tednik, 28. 3. 1968
Kratke vesti iz Prevorja
Krajevni odbor ZB na Prevorju bo do 25. maja letos postavil padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja spomenik. Na področju Prevorja je v NOB padlo dvajset ljudi. Odbor že zbira prostovoljne prispevke od svojcev padlih in prebivalcev, nekaj sredstev pa bo prispevala tudi šentjurska občina.
Krajevni odbor Prevorje je na svoji zadnji seji sklenil, da se bo sestajal vsak mesec. Če bo imel na razpolago denarna sredstva, bo poskrbel za ureditev veterinarske ambulante.
Na razširjeni seji odbora SZDL so razpravljali o delu krajevnega odbora in KZ Prevorje in o tem, da bi uredili prosvetno dvorano. Doslej je sestankom, zborovanjem in kulturnoprosvetnim prireditvam služila šolska učilnica.
Igralska družina na Prevorju šteje 15 članov. Do 25. maja nameravajo uprizoriti dve deli. Delavni so tudi tamburaši.
Celjski tednik, 28. 3. 1958
Plaz grozi
V uredništvu nas je obiskal odbornik skupščine občine Šentjur pri Celju za območje KS Planina pri Sevnici Slavko Doberšek. Spregovoril je o problemu, ki tare vaščane Doro polja. Cestno podjetje je pred leti tam odprlo kamnolom. Razstreljevanje je povzročilo, da je potok prestavil svojo strugo in pričel ogrožati cesto, ki se vsako leto pogreza, plaz pa grozi tudi kmetijam. Kamnolom je prenehal s svojim delom, vaščane pa iz leta v leto bolj skrbi, kako bo s cesto, ki jo cestno podjetje samo nasipa. V skrbeh so tudi kmetje, ki imajo obdelovalne površine na nasprotni strani plazu in zaradi njega ne morejo do svojih njiv. Pravijo celo, da ne bodo več plačevali davka, če se to ne bo kmalu uredilo. Od kmetij je najbolj ogrožena kmetija Zdravka Goriška tik pod plazom. Pravijo, da bi jo že močnejši naliv lahko potegnil v dolino.
Novi tednik, 22. 3. 1973
Šentjur ob krajevnem prazniku
V ponedeljek je Šentjur praznoval krajevni praznik. V nedeljo, dan pred praznikom, so se pred spomenikom zbrali zastopniki društev in množičnih organizacij, mladina in ostali tržani, ki so se poklonili spominu padlih žrtev. Nastopil je pevski zbor, mladi recitatorji so deklamirali Roševo in Klinarjevo pesem, predsednik Zveze borcev tov. Rauter pa se je v kratkem govoru spomnil vseh velikih dogodkov med vojno in številnih žrtev za svobodo. Komemoraciji so prisostvovali tudi zadružniki zadruge Kalobje, ki so za ta čas prekinili zborovanje in poleg zastopnikov drugih organizacij položili pred spomenik vence.
Celjski tednik, 21. 3. 1958
»Begunka« v Blagovni
Preteklo nedeljo je mladina iz Blagovna uprizorila Deteljevo »Begunko«. Čeprav so razen tov. Merslaviča igrali sami mladi ljudje, nekateri so bili celo prvič na odru, je igra dobro uspela. Režirala je tov. Vrečkova, zasluge pa ima tudi tovarišica učiteljica Stanka Mastnakova.
Celjski tednik, 21. 3. 1953
Na setev dobro pripravljeni
V šentjurskem Kmetijskem kombinatu smo izvedeli, da priprave na pomladansko setev dobro potekajo. Koruzo v zrnju bodo posejali na 400 – 500 ha njiv, za silažo pa bodo namenili še dodatnih 600 ha.
V kooperaciji z združenimi kmeti so se letos odločili nameniti 70 ha zelju in 7 ha bučam. Z nakupom semen in zaščitnih sredstev so letos v Šentjurju pohiteli, saj so pravočasno izvedeli, da bo v času setve kar precej težav z oskrbo. Zato pa letos prvič nimajo nikakršnih težav za oskrbo z gorivom.
Novi tednik, 17. 3. 1988
Od vrat do vrat
V KS Šentjur – trg je bilo največje volišče (na volilni listi je bilo vpisanih več kot 800 volilnih upravičencev) v zgradbi skupščine občine. Volitve so tu dobro potekale, saj so do 10. ure dopoldne zabeležili več kot 60-odstotno udeležbo. Volišče pa je bilo organizirano tako, da so v prvem prostoru volili delegate za samoupravne interesne skupnosti, v drugem delegate za zbor krajevnih skupnosti in v tretjem prostoru delegate za družbenopolitični zbor. In zato je nekdo v šali pripomnil: »Na občini je treba hoditi od vrat do vrat tudi na dan volitev …«
Novi tednik, 16. 3. 1978
Nova cesta brez primernih postajališč
Šentjur pri Celju je kraj, kamor dnevno pripotuje in odpotuje z avtobusi po sto in še več potnikov, in le-ti so z novo cesto hudo oškodovani, saj je iz primernega postajališča prišlo do dveh postaj, in sicer pri hiši Krajnik in blizu gostilne »Boštevc«. Nobena pa nima čakalnice in tako so potniki brez zaščite in na prepihu. Med čakajočimi pa je nešteto bolnih, otrok in dojenčkov ter starejših, kajti v Šentjurju je zdravstveni dom.
Celjski tednik, 15. 3. 1963
Prisrčna proslava ob dnevu žena
V Šentjurju je bila v dvorani zadružnega doma svečana akademija, ki jo je pripravilo društvo žena, skupno s prosvetnim društvom in osemletko. Po proslavi so vse navzoče žene pogostili. Slične proslave so bile tudi v drugih krajih občine.
Celjski tednik, 14. 3. 1958
Tudi v Dramljah pripravljajo
Gospodarski razvoj in ustanovitev samostojne kmečke zadruge silita tudi nas k gradnji zadružnega doma. Na masovnih sestankih je bil pomen in vrednost takega doma, da je danes v Dramljah le peščica takih, ki še nasprotujejo pripravam za gradnjo.
Obveze in material, ki jih dobivamo, kažejo na pravilno razumevanje koristi take stavbe za naše gospodarstvo v Dramljah. Pri nas je močno razvito vinogradništvo in sadjarstvo in če bomo posvetili največ intenzivnega dela in pozornosti teme dvema panogama gospodarstva, potem bo vsesplošni dvig Dramelj zagotovoljen.
Celjski tednik, 12. 3. 1948
Na Kozjanskem spet suša
V obeh kozjanskih občinah se letos spet spopadajo s sušo. V šentjurski občini so začeli z vodo oskrbovati gospodinjstva že januarja, potreba pa so se le še stopnjevale.
Tako so v šentjurski občini konec preteklega meseca oskrbovali 65 občanov, v začetku marca pa že 80. Pomoč so potrebovali v KS Šentjur, Dramlje in Ponikva, pretekli mesec pa tudi v Slivnici ter na Planini. S prevozi so pomagala krajevna gasilska društva. Vodo plačujejo občani, z občinsko vlado pa so se dogovorili, da polovico prevoznih stroškov prispevajo iz občinskega proračuna.
Novi tednik, 11. 3. 1993
Manjka razvojnih programov
Prejšnji teden so se predstavniki šentjurske občine sestali s predsednikom Zbora združenega dela Vojkom Dvojmočem in predsednikom Zbora občin republiške skupščine Vladom Brglezom. V delovnem razgovoru so ocenjevali uspešnost delegatskega sistema v občini in delegacij za republiško skupščino, posebej pa gospodarski položaj v občini.
Šentjurska občina je po ustvarjenem družbenem proizvodu na prebivalca v letu 1986 zdrsnila na zadnje mesto v republiki, zato so prav razvojnim možnostim namenili največ pozornosti. Ugotovili so, da v šentjurski občini ne manjka samo denarja, ampak je veliko bolj pereče pomanjkanje razvojno perspektivnih proizvodnih programov. Le-te naj bi Šentjurčani v prihodnje iskali s pomočjo območne in republiške gospodarske zbornice, raziskovalnih skupnosti in komisije za manj razvite pri republiškem izvršnem svetu.
Konkretnih zaključkov, kako šentjurski občini pomagati, v delovnem razgovoru seveda ni bilo mogoče sprejeti. Zato pa so predstavniki republiške skupščine podprli prizadevanja delovne organizacije Alpos, ki je že lani zaprosila za mednarodno posojilo za posodobitev proizvodnje kovinskega pohištva.
Novi tednik, 10. 3. 1988
Ogorčenje, ki je pred letom dni zavladalo med drameljskimi zadružniki, ko so izvedeli za velikopotezne poneverbe v njihovi zadrugi, se je poleglo, ko je te dni Okrožno sodišče v Celju sodilo krivce in so ti prejeli zasluženo kazen.
Savinjski vestnik, 10. 3. 1953
Optimistični plan šentjurske Blagovnice
Šentjurska Blagovnica je v treh letih obstoja upravičila naložbo in zapolnila vrzel v trgovski mreži v šentjurski občini. 72 zaposlenih se trudi, da bi zadovoljili kupce, kar je v dani situaciji izredno težko, saj na tržišču primanjkuje zdaj tega zdaj onega.
Za letošnje leto so si zadali povečanje realizacije za četrtino. Vse investicije tudi Blagovnica zagotavlja na račun izplačevanja nižjih osebnih dohodkov.
Na samoupravnem področju so delavci Blagovnice zelo aktivni, vendar opozarjajo, da pogosto niso zadovoljni z delom samoupravnih interesnih skupnosti, kjer se ne počutijo kot delegati, ampak prej kot aparat za dviganje rok.
Novi tednik, 10. 3. 1983
Dom borcev?
Na nedavnem občnem zboru Združenja Zveze borcev NOV v Šentjurju pri Celju so med drugim tudi predlagali, da bi njihova Zveza, morda v sodelovanju s šmarsko Zvezo, zgradila dom borcev v Atomskih toplicah pri Podčetrtku. Tako bi se lahko tukaj zdravili tudi kmetje borci, ki sicer nimajo veliko možnosti za letovanje in zdravljenje. K akciji bi naj pritegnili tudi druga združenja Zveze borcev, tako da bi akcija dobila širši pomen. Vemo namreč, da je večina kmetov na območju šmarske in šentjurske občine sodelovala v NOB, zato bi bilo zelo pohvalno, če bi akcijo podprle vse družbenopolitične organizacije v obeh občinah. Znano je tudi, da socialno zavarovanje nerado pošilja ljudi na zdravljenje, zato bi bil z gradnjo doma borcev v Atomskih toplicah rešen marsikateri problem.
Novi tednik, 8. 3. 1973
Novo jezero
Prebivalci v okolici Slivnice že dolgo časa govorijo o novem jezeru, ki naj bi ga zgradila štorska železarna. Gre za akumulacijsko jezero, kjer naj bi se zbirala voda za potrebe železarske industrije v Štorah. … Tu stojijo tri domačije, ki jih bo potrebno odkupiti ali dati lastnikom v zameno drugo zemljo oziroma denar, da si postavijo nove zgradbe… Pričakujemo lahko, da bo šlo za normalen odkup zemlje in da privatni lastniki ne bodo z neprimernimi zahtevki otežkočali delo, ki mnogo pomeni za razvoj širše celjske regije.
Celjski tednik, 7. 3. 1968
Letos dom upokojencev v Šentjurju
Med zadnjim obiskom v Šentjurju se je minister Tone Rop najdlje zadržal pri ogledu novega doma upokojencev ter v pogovoru s predstavniki občine in Centra za socialno delo.
Dogovorili so se o rešitvi še odprtih vprašanj, tako da zdaj ni več bojazni, da dom ob koncu leta ne bi sprejel prvih varovancev. Gradnja se je zaradi neustreznih tal in drugih neugodnosti nekoliko podražila, ob domu pa bo treba urediti še dovozne ceste in okolico. V domu bo 150 postelj, že sedaj pa imajo okoli 110 prijav. Delo bo dobilo okoli 60 ljudi. Šentjurčani pa so ministra Ropa najbolj presenetili s projektom za t.i. varovana stanovanja, kjer bodo orali ledino v Sloveniji.
Novi tednik, 5. 3. 1988
Navdušili pevci iz Rogaške Slatine
Moški pevski zbor zdravilišča iz Rogaške Slatine se je minuli petek s celovečernim koncertom predstavil Šentjurčanom. Zdaj 36-članski zbor že vrsto let uspešno vodi zborovodja Franjo Plohl. Ob kvalitetnem programu gre pohvaliti predvsem ubrano fantovsko petje na vasi brez dirigenta. Sicer pa je program zajemal širok izbor narodnih in umetnih pesmi.
Sodelovanje šentjurskih in slatinskih zborov se torej krepi in nadaljuje, zato je v prihodnje pričakovati še več izmenjav koncertov.
Novi tednik, 3. 3. 1983
Več brigadirjev-debitantov za MDB Miloš Zidanšek
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Šentjur skupaj s centrom za mladinske delovne akcije in centrom za obveščanje in propagando, pripravlja v teh dneh široko akcijo za vključevanje novih brigadirjev v MDB Miloša Zidanšek. Mladi so pripravili obiske po vseh osnovnih organizacijah in v sproščenem pogovoru, ob obsežnem slikovnem gradivu in prikazu 20-minutnega filma, ki so ga posneli na mladinskih delovnih akcijah, pritegnili v svoje vrste še nekaj novih bodočih brigadirjev.
Brigada že nekaj let zapored dosega lepe delovne rezultate, vendar pa mladi menijo, da je še vedno prevelik poudarek le na akcijah republiškega in zveznega značaja in, da so lokalne mladinske delovne akcije preveč zapostavljene. Tako pripravljajo letos več lokalnih delovnih akcij, predvsem pri urejanju brigadirskega naselja Jože Perčič v Šentvidu pri Planini. MDB Miloš Zidanšek odhaja letos na delovno akcijo v Deliblatski pjesak v Vojvodino.
Novi tednik, 3. 3. 1983
Predkongresna aktivnost
Na minuli razširjeni seji OK ZK Šentjur so analizirali predkongresno dejavnost komunistov in ugotovili, da je le-ta razgibana. Veliko truda, in uspehi zato niso izostali, je bilo vloženega v uresničevaje zakona o zadružnem delu. Pozitivna je tudi ugotovitev, da postajajo TOZD središče družbeno-ekonomskega življenja, pri čemer je opaziti vse večji in močnejši vpliv neposrednih proizvajalcev.
Za delegata na 11. kongres ZKJ so izvolili še predvojnega komunista in aktivnega družbenopolitičnega delavca Avgusta Božiča iz Šentjurja. Za 8. kongres ZKS pa so bili izvoljeni štirje delegati, in sicer: Franc Golež, Viktor Hrastnik, Vera Hlastec in Anton Vodeb.
Novi tednik, 2. 3. 1978
Mladina na šoli
Pred dnevi so na osnovni šoli Šentjur pri Celju ustanovili mladinskih aktiv. Za predsednico aktiva so izvolili Tamaro Svetina, učenko 8. razreda. Člani aktiva so si zadali številne naloge ustanavljanje različnih krožkov na šole v povezavi s pionirji, pripravo na kviz znanja ob 400-letnici kmečkih uporov, sodelovanje na shodu mladine na Resevni, ki bo 18. marca, organiziranje predavanj na šoli o zunanji politiki, socialni diferenciaciji, zaščiti okolja, formiranje krožka mladih novinarjev itd. Pripravili bodo tudi maškarado, za osmi marec pa se bodo spomnili bork in mater padlih partizanov.
Program je obširen ni obetajoč in ga bodo pod vodstvom svojega mentorja, učitelja Staneta Jančiča prav gotovo realizirali.
Novi tednik, 1. 3. 1973
Hvala CE 41 – 80!
Tov. urednik,
dogodek sam ni preveč pomemben, je le redkost v današnje stehniziranem času. Imel sem smolo, da sem zamudil avtobus za Šentjur in sem se odločil, da bom poskusil s »avto-stopom«. Toda smola se me je kar lepila. Voznike je najbrže sneg v meglenem dnevu toliko oslepljeval, da me niso niti videli. In ko sem obupal, sam počasi in klavrno pešačil do naslednje postaje, kjer sem kanil dočakati prihodnji avtobus. Pa je nenadoma za mano ustavil avtomobil CE 41-80 in me povprašal, kam grem ter me povabil v avto.
Dogodek je res toliko nenavaden in iz srca se zahvaljujem vozniku tega avtomobila ter mu želim srečno vožnjo.
I.M.
Celjski tednik, 1. 3. 1963
V vasi Planina pri Sevnici imamo pripravljenega dovolj peska in lesa
Na Planini pri Sevnici smo pristopili k rese temeljitim pripravam na gradnjo zadružnega doma. Zadali smo si obvezo, da bomo vso opeko izdelali. Zavezali smo se, da bomo za žganje opeke napravili in zbrali 200 kubičnih metrov drv. Zveza borcev in okraj Celje-okolica je na svojem zborovanju sklenila, da nam bo pomagala pospraviti pospraviti iz gozda potreba drva za žganje opeke. Na svojem terenu smo tudi začeli kopati glino. Iz Ljubečne pri Celju so razumeli naše težkoče ter nam dali na razpolago strokovnjaka za izdelavo opeke. Kamenja iz katerega bomo žgali apno imamo pripravljenega dovolj za eno peč, ki bo v najkrajšem času zagorela. Planinčani smo razumeli klic OF, ki nam je prikazala, da bo kmečko ljudstvo našlo v zadružnih domovih ono, kar potrebuje, to je svoje gospodarsko in kulturno središče, katero jim danes manjka.
Celjski tednik, 28. 2. 1948
Oglas
Podjetje EMO Energetika Šentjur pri Celju d.o.o.,
Cesta Kozjanskega odreda 29, Šentjur
Objavljamo prosto delovno mesto z naslednjimi pogoji za
Računovodja:
- diplomirani ekonomist ali ekonomist
- 3 leta delovnih izkušenj
- 3-mesečno poskusno delo
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Novi tednik, 25. 2. 1993
Delavni šentjurski invalidi
Društvo invalidov v občini Šentjur šteje 800 članov. Združeni so v enotno organizacijo na občinski ravni. Poleg tega pa po krajevnih skupnostih delujejo posamezni odbori.
Da je aktivnost članov društva invalidov res zaslediti povsod, priča tudi to, da vsako leto organizirajo srečanje v drugi krajevni skupnosti. Člani želijo tudi ustanoviti sekcije invalidov po delovnih organizacijah.
Novi tednik, 24. 2. 1983
Tiskovna konferenca v Šentjurju
Pretekli teden je podružnica društva novinarjev Slovenije in Celja organizirala tiskovno konferenco v Šentjurju. Razgovor med novinarji in domačini je bil zalo koristen. Novinarjem je šlo zato, da se temeljiteje spoznajo z vsemi perečimi problemi v občini. Hkrati pa je sestanek dobro služil tudi domačinom, ki so povedali česa po njihovem mnenju v naših časopisih in radijskih oddajah pogrešajo.
Celjski tednik, 21. 2. 1958
Tov. Rečnik Ernest je dne 27. 1. v potoku Pešnica uplenil 12 kg težko vidro – samca.
Savinjski vestnik, 21. 2. 1953
Prihodnost Slivniškega jezera v turizmu
Krajani KS Slivnica se že nekaj let trudijo, da bi oživili turizem ob Slivniškem jezeru in okolici sicer že zdaj privlačne izletniške točke nadeli zaokroženo podobo turističnega središča. Leta 1982 so v ta namen v celjskem razvojnem centru izdelali načrt ureditve jezera in okolice, prejšnji teden pa so o novem ureditvenem dokumentu razpravljali tudi krajani. Zaokroženo turistično podobo naj bi v prihodnje dobila območja: Ribiški dom, Loka, Ramna, Tratna, Tratna ob Voglajni in Rakitovec.
Krajani vztrajajo pri ureditvi povezave na pregradi med severnim in južnim delom jezera, hrib Gradišče predlagajo za območje, namenjeno gradnji zasebnih počitniških hišic, vzhodno od ribiškega doma pa bi dobil mesto sindikalni turizem. V razpravi je bila tudi ureditev kopališča pri Gorici.
Novi tednik, 18. 2. 1988
S. Lesnika vodi SZDL
Pred dnevi je bil na seji občinske konference SZDL v Šentjurju Stanko Lesnika izvoljen za novega predsednika. Lesnika se je rodil pred 28 leti v Loki pri Žusmu v kmečki družini. Osnovno šolo je končal v Pilštajnu, leta 1963 pa je končal srednjo kmetijsko šolo v Mariboru in se takoj zaposlil pri kmetijskem kombinatu v Šentjurju, na obratu v Ponikvi. Kot izredni študent je vpisal Višjo agronomsko šolo v Mariboru. V vrste komunistov je bil sprejet leta 1964, bil pa je tudi član predsedstva občinske konference ZM. V letu 1971 je sprejel dolžnost upravnika delovne enote kooperacije v kmetijskem kombinatu, kjer so ga izvolili tudi za sekretarja osnovne organizacije ZK. Zaradi aktivnega družbenopolitičnega delovanja so ga predlagali za predsednika občinske SZDL. Dosedanji predsednik Franc Ogrizek je bil pred kratkim izvoljen za sekretarja občinske konference ZK.
Novi tednik, 8. 2. 1973
Nov vrtec
Te dni se bodo v nov otroški vrtec v Šentjurju že preselili malčki, ki so do zdaj bivali v neprimernih in premajhnih prostorih. Uradna otvoritev bo na dan žena. Nov vrtec je montažni, sprejme pa lahko 120-130 otrok. S tem so krite potrebe za varstvo v Šentjurju, medtem ko bo za okoliška naselje Hruševec in kasneje Novo vas potrebno odpreti še en oddelek.
Letos je predviden v sklopu dozidave k šoli v Slivnici en oddelek za približno 20 otrok, prav tako tudi v Ponikvi pri Grobelnem, kjer ib bilo možno vključiti v varstvo 30 do 35 otrok.
Novi tednik, 8. 2. 1973
Ustanovitev študentskega kluba
Na pobudo študentov in družbenopolitičnih organizacij občine Šentjur bodo koncem meseca ustanovili v Ljubljani študentski klub za šentjursko področje, ki bo imel približno 35 članov. Na ustanovnem sestanku, katerega se bodo udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine bodo govorili o programu dela kluba in problemih domačega kraja.
Celjski tednik, 8. 2. 1968
Ugodne snežne razmere so pripomogle, da so zaživela smučišča in da je tudi pri smučarski skakalnici vsak dan živo. Tu mladi smučarji o vodstvom tov. Dušana Gabrijela spoznavajo tehniko smučarskih skokov. Za to panogo se je ogrelo okrog 30 mladih ljudi (Celjani, kaj pravite na to? opomba pisca).
Razen tega so za pionirje in mladino pripravili smučarski tečaj, katerega se je udeležilo 44 mladih ljubiteljev zasneženih poljan. Ob zaključku tečaja so pripravili še pohod na Resevno.
Celjski tednik, 8. 2. 1963
Večji vrtec, a bo še vedno premajhen
V šentjurski občni se resda ne morejo pohvaliti s tem, da je mreža vzgojno-varstvenih oddelkov dovolj na gosto in enakomerno razporejena po posameznik krajih. Skupaj ima le 304 otrok možnost obiskovati vrtce, kar je le 16 % vseh otrok. V Šentjurju je vrtec preobremenjen, saj nudi streho in vzgojo 161 otrokom, sprejel pa bi jih lahko le 120.
Pred dnevi so ob obstoječem vrtcu pričeli postavljati montažni prizidek, ki bo omogočil prostor za 75 otrok. Ravnateljica Milena Jan pravi, da potreb tudi s tem ne bodo pokrili. Vrtec nestrpno pričakujejo tudi na Planini, kjer bo treba na gradnjo počakati še najmanj leto dni.
Prav zaradi pomanjkanja vrtcev se VVZ Šentjur trudi, da bi staršem vsaj delno pomagal, zato organizira programe za otroke, ki niso v vrtcu in sicer po posameznih KS.
Novi tednik, 2. 2. 1978
Nič o turizmu
Ta panoga gospodarstva je v občini Šentjur slabo razvita, zlasti z vidika kvalitete nudenja gostinskih uslug kot tudi v opremljenosti gostiln, medtem ko o turizmu v dosedanjem obdobju sploh ne moremo govoriti.
Gostinske usluge nudi družbeni sektor v štirih enotah: v Gorici, Ponikvi ter v Sladici in Expresu v Šentjurju, ki organizacijsko spadajo pod »Merx« Celje. Število zasebnih gostiln v zadnjih letih sicer počasi, toda vztrajno pada. Še pred nekaj leti je bilo na celotnem območju občine 28 gostiln, lani pa samo še 20. Mnoge od njih so brez potrebnih sanitarij. Nudenje gostinskih uslug v odročnih gostilnah je v večini primerov na nizki kvalitetni ravni.
Prenočitvenih kapacitet v občini zelo primanjkuje oziroma jih praktično sploh ni. Čeprav trdijo, da so v občini ugodni pogoji za razvoj turizma, sta pri takšnih slabih cestah res ni mogel razviti. Z izgradnjo ceste Črnolica Planina bo odpravljen glavni zaviralni moment, toda zaenkrat bo možen le izletniški turizem.
Novi tednik, 25. 1. 1973
V Šentjurju Veselo počitnikovanje
Društvo prijateljev mladine Krajevne skupnosti Šentjur – center pripravlja tudi letos enotedenski program Veselo počitnikovanje, ki vključuje športne, zabavne in kulturne dejavnosti, v OŠ Franja Malgaja pa bodo za prijavljene otroke pripravljali tudi kosila.
V društvu pripravljajo počitnikovanje na osnovi ankete, ki so jo razdelili osnovnošolcem, v njej pa ponudili vse možnosti za organizirano preživljanje prostega časa. V program so zaenkrat vključili oglede filmskih predstav, obiske delovnih organizacij, pravljične ure v knjižnici in vrsto športnih aktivnosti.
Novi tednik, 21. 1. 1988
Uspešno šentjursko vinogradništvo
Zlasti drameljske gorice so v zadnjih petnajstih letih doživele preporod, saj so jih obnovili dobri dve tretjini, poraslo je število vinogradnikov, posodobili so trsni izbor, uredili žičnice.
O kakovosti vin s tega okoliša so se pohvalno izrazili tudi enologi, ki so lani podelili 16 belim in 13 rdečim vrstam vin 7 diplom kakovostnih in 21 s priznanji opremljenih vin.
Novi tednik, 20. 1. 1983
Združitev šol
Priprave na združevanje šol v enotno organizacijo združenega dela so v šentjurski občini v zaključni fazi. V času polletnih počitnic se bodo šolniki odločali za združitev. Hkrati pa se bodo odločili za sprejetje samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Vzgojno izobraževalni zavod Šentjur, o statutu tega zavoda ter o statutih TOZD. Tako bi namreč nastalo sedem TOZD, in sicer OŠ Planina s podružnico Dobje, Gorica pri Slivnici s podružnicama Prevorje in Loka, OŠ Šentjur s podružnicama Kalobje in Blagovna, šola Dramlje, Ponikva, Vzgojno varstveni zavod Šentjur z vsemi dislociranimi oddelki in glasbena šola. Poleg teh sedmih TOZD bi po združitvi imeli še delovno skupnost skupnih služb s pedagoško svetovalno službo, kadrovsko personalno službo, ekonomat in del finančno računovodske službe.
Novi tednik, 19. 1. 1978
Gradnja nove šole
V letu 1973 bodo v Šentjurju pričeli z gradnjo nove šole. To bo podaljšek stare šole, obe stavbi pa bosta med seboj povezani s telovadnico. Pridobili bodo 16 učilnic z vsemi pomožnimi prostori s skupno površino 2810 kvadratnih metrov. V novi oziroma rekonstruirani šoli bodo prostori za glasbeno šolo, oddelek posebne šole ter prostori za celodnevno varstvo otrok. S pridobitvijo novih prostorov se bo spremenila tudi šolska mreža s tem, da bi se višji razredi osnovne šole Dramlje prešolali v Šentjur, ker bodo vsi pogoji za sodobnejše in kvalitetnejše izvajanje pouka.
Novi tednik, 18. 1. 1973
Obsežni, a stvarni načrti v Šentjurju
V Šentjurju so se že pred časom odločili, da bodo obrate agrokombinata specializirali, s čemer bodo dosegli znatno zmanjšanje stroškov proizvodnje, hkrati pa bodo lahko na ta način kmetijsko proizvodnjo prilagodili tržnim zahtevam. Posebni mesti pri tem zavzemata živinoreja in sadjarstvo z jagodičevjem. Pri slednjem so že lani zabeležili znatne uspehe. Uredili so za 60 ha velike plastične komplekse in na 20 ha ribezove nasade.
Celjski tednik, 16. 1. 1963
Dežurstva trgovin
Ob sobotah od 7. do 12. ure in ob nedeljah od 7. do 10.30 ure je odprta Delikatesa Klanjšek Mesarstva Jurij v Efenkovi ulici, ob nedeljah od 8. do 11. ure je odprt živilski oddelek Blagovnice Resevna, odprta je prodajalna Kruhek v ulici Dušana Kvedra in sicer ob sobotah od 7.30 do 17., ob nedelja pa od 8. do 18. ure ter prodajalna Močnik v Vrbnem pri Šentjurju od 8. do 17. ure.
Novi tednik, 14. 1. 1993
Upi na prostor za vadbo
Občinska strelska zveza v šentjurski občini letos slavi 25-letnico obstoja in združuje 7 družin in 350 članov-strelcev. V tem času se lahko pohvalijo z vrsto priznanj, a bi bilo uspehov še več, če bi imeli za svojo aktivnost tudi primerne prostore za vadbo. Z nekoliko več razumevanja bi se dalo najti skromen prostor, ki je še kako v koncepciji splošne ljudske obrambe.
Med tem je prišlo do osipa članstva, zdaj pa strelci upajo na obljubljeni prostor v OŠ Šentjur, ki ga bo seveda treba preurediti in opremiti tako, da bo zadostil vsem predpisom.
Novi tednik, 12. 1. 1978
Alkohol in klateštvo
Razgovor s komandirjem postaje milice Šentjur, Ivanom Stopinškom.
»Zadnje čase delajo preglavice mladi ljudje. Gre za brezdelneže, ljudi, ki ne marajo delati in so tako prisiljeni na potepuško življenje. … Tudi alkohol je v Šentjurju precejšen povzročitelj izgredov. Mi kot uslužbenci milice bi morali pokazati malo več aktivnosti pri izvajanju Zakona o javnem redu in miru. Na točenje alkohola vinjenim osebam in mladoletnikom nihče v naši občini ne reagira. … Ne morem konkretizirati nekega posebnega gostinskega lokala, enostavno zato, ker ni gostilne na področju občine, ki ne bi kršila tega zakona.«
Celjski tednik, 11. 1. 1968
Življenje na naši vasi
In težave? Kje jih pa ni! Veterinarska postaja Šentjur ima težave z opremo osemenjevalnih postaj, kar je posebno pereče na območju šmarske občine. Posebno kričeč primer je v Šmarju, kjer umetno osemenjujejo pod kozolcem in to ob vseh vremenskih prilikah.
Celjski tednik, 10. 1. 1958
Nov pevski zbor
Objavljamo razveseljivo vest, da je na področju kulturne skupnosti šentjurske občine zrasel nov 34-članski ženski pevski zbor. Tako se je pevska bera v šentjurski občini povečala na pet moških, dva mešana in en ženski pevski zbor. Pobuda za ustanovitev zbora je vzklila v prosvetnem društvu, ki se je dogovorilo z dvema študentkama glasbene akademije in sicer Jelko Iskra ter Majdo Malovrh za redno vadbo zbora. Sestavili so svoj program, vaje pa zajemajo zaenkrat nekoliko lažje skladbe narodnih in umetnih pesmi v priredbah domačih in tujih avtorjev. Če bodo potrebe, predvsem pa možnosti in zadovoljiva kakovostna rast, uspešno napredovale, razmišljajo o združitvi z obstoječim 40-članskim moškim pevskim zborom in bi tako dobili v šentjurski občini 80-članski mešani pevski zbor.
Novi tednik, 29. 12. 1977
Soba za mlade
Mladinci OO ZSMS Šentjur – center so delavni in prizadevni, zlasti tedaj, ko gre za s
Zadnja sprememba: 26. 06. 2009
|
Verjemi v svoj koš - Dobje
Jože Korže je poleg župana Tisla politik z največ funkcijami v Šentjurju: je državni svetnik, podžupan, občinski svetnik, predsednik lokalne in regijske SDS, pa še kaj bi se našlo. 59-letni Ponkovljan se v vrhu šentjurske politike vrti že več kot desetletje, kljub temu, vsaj tako se zdi, pa bo težko stopil na sam vrh izvršilne oblasti, saj je pogorel kot županski in poslanski kandidat.