07:00 - 23. oktober 2009

Četrta pesniška zbirka Radeta Vučkovaca znova navdušila (+video); ustvarjena tudi oda poslednjemu Rifn'čanu

Zadnji septembrski petek se je na prireditvenem prostoru ob Ipavčevi hiši trlo dobrih 200 ljudi. Vseslovensko priznan domač avtor Rade Vučkovac je »povil« svojo četrto samostojno knjigo pesmi z gornjim naslovom, v prevodu Na križišču sveta. Pesmi je interpretiral Pavle Ravnohrib, nastopile so pevke Srbskega kulturno prosvetnega društva Sveti Sava iz Kranja, s pomočjo katerega je knjiga nastala.

Občinstvo je nagovoril predsednik zgoraj omenjenega srbskega društva Radoman Krgarić, napovedal nastop prelepih, v srbske narodne noše oblečenih, pevk iz društva Sv. Sava iz Kranja in se zahvalil za povabilo. Rade se na odru skorajda ni pojavil - pravi, da ni rad v ospredju, prav tako se mu ne zdi najbolje, da bi pesmi predstavljal sam - za to si je že drugič omislil Pavleta Ravnohriba, ki jih je interpretiral že l. 2006 v oddaji Literarni nokturno Radija Slovenija, čeravno tega v avtorjevem materinem jeziku tokrat ni opravil brez napak. Predsednik literarnega društva Šentjur Bogdan Rahten mu je tekom prireditve podaril v svoji pečici spečen pirin kruh in pivo iz Banja Luke.

O Radetovi poeziji na tem mestu ne bomo razpravljali - navsezadnje to niti ni potrebno, kajti o njegovem talentu pričajo številne revialne objave in nagrade, o priljubljenosti v domačem kraju pa veliko število obiskovalcev njegovih literarnih večerov. Sama pa sem tako prepričana, da bo njegovo občinstvo preživelo tako njega kot nas.

Dih vetra

Dvoje mladih

Kosovo

Psica

Nočni vonj mesta

Literarni veledogodek v čast Radetu Vučkovcu je imel tudi preddogajanje, saj so šentjurski literati gostili delegacije iz celjskega, šaleškega, zgornjesavinjskega in mežiškega društva.

Ker smo letos obhajali 90-letnico smrti domoljuba in poeta Franja Malgaja, je bilo logično, da je bil program zaznamovan tudi z obiskom rojstne hiše Franja Malgaja v Hruševcu. Literarno srenjo je sprejel Gvido Virant in spregovoril o spominih, ki mu jih je predal stari oče, Malgajev sorodnik in soborec.

Po delovnem kosilu in pred literarnim večerom v čast Radeta Vučkovca so si literati ogledali muzejsko zbirko Rifnik in njegovi zakladi. Posebej za to priložnost je Žane Žafran pripravil elegično pesnitev Poslednji Rifnčan, ki jo je v temačnem vzdušju ob rifniški princeski Firi prainterpretiral v družbi s pihalnim vložkom Roka Vodeba - Kelta na brumlar.

Poslednji Rifničan

t: bR, E.K. / Šentjurske novice, f/v: bR

*na prvi sliki Pavle Ravnohrib med prebiranjem Vučkotovih rim, na drugi pa Gvido Virant pred Malgajevo rojstno hišo na kateri je tudi spominska plošča

Komentarji (1)

malo terminologije
napisal Žagz , oktober 23, 2009

a)
Oda (grško, pesem, petje), je žalostinka in slavnostna pesem, ki jo poje pevski zbor.

b)
Elegija je pesem otožne, žalostne vsebine. V elegijah pesnik izraža žalost zaradi nečesa, kar je za vedno izgubil.

c)
Balada je krajša lirsko-epska pesem, ki po navadi obravnava kak nenavaden dogodek. Zapisana je v vezani besedi (poezija) in ima notranjo zgradbo v obliki dramskega trikotnika. Praviloma so balade dramatično napete, postopno ustvarjajo temačno ozračje, ki napoveduje nesrečen konec. Pomembno vlogo v baladah igra dvogovor. V tovrstnih pesmih neredko nastopajo tudi nadnaravne sile.

Prijavite neprimeren komentar

glasuj proti

glasuj za

Glasovi: +0