Zadnji septembrski petek se je na prireditvenem prostoru ob Ipavčevi hiši trlo dobrih 200 ljudi. Vseslovensko priznan domač avtor Rade Vučkovac je »povil« svojo četrto samostojno knjigo pesmi z gornjim naslovom, v prevodu Na križišču sveta. Pesmi je interpretiral Pavle Ravnohrib, nastopile so pevke Srbskega kulturno prosvetnega društva Sveti Sava iz Kranja, s pomočjo katerega je knjiga nastala.
Občinstvo je nagovoril predsednik zgoraj omenjenega srbskega društva Radoman Krgarić, napovedal nastop prelepih, v srbske narodne noše oblečenih, pevk iz društva Sv. Sava iz Kranja in se zahvalil za povabilo. Rade se na odru skorajda ni pojavil - pravi, da ni rad v ospredju, prav tako se mu ne zdi najbolje, da bi pesmi predstavljal sam - za to si je že drugič omislil Pavleta Ravnohriba, ki jih je interpretiral že l. 2006 v oddaji Literarni nokturno Radija Slovenija, čeravno tega v avtorjevem materinem jeziku tokrat ni opravil brez napak. Predsednik literarnega društva Šentjur Bogdan Rahten mu je tekom prireditve podaril v svoji pečici spečen pirin kruh in pivo iz Banja Luke.
O Radetovi poeziji na tem mestu ne bomo razpravljali - navsezadnje to niti ni potrebno, kajti o njegovem talentu pričajo številne revialne objave in nagrade, o priljubljenosti v domačem kraju pa veliko število obiskovalcev njegovih literarnih večerov. Sama pa sem tako prepričana, da bo njegovo občinstvo preživelo tako njega kot nas.
Literarni veledogodek v čast Radetu Vučkovcu je imel tudi preddogajanje, saj so šentjurski literati gostili delegacije iz celjskega, šaleškega, zgornjesavinjskega in mežiškega društva.
Ker smo letos obhajali 90-letnico smrti domoljuba in poeta Franja Malgaja, je bilo logično, da je bil program zaznamovan tudi z obiskom rojstne hiše Franja Malgaja v Hruševcu. Literarno srenjo je sprejel Gvido Virant in spregovoril o spominih, ki mu jih je predal stari oče, Malgajev sorodnik in soborec.
Po delovnem kosilu in pred literarnim večerom v čast Radeta Vučkovca so si literati ogledali muzejsko zbirko Rifnik in njegovi zakladi. Posebej za to priložnost je Žane Žafran pripravil elegično pesnitev Poslednji Rifnčan, ki jo je v temačnem vzdušju ob rifniški princeski Firi prainterpretiral v družbi s pihalnim vložkom Roka Vodeba - Kelta na brumlar.
Poslednji Rifničan
Tam na Rifniki Gor'
En hudoben graščak
Svoj varuje zaklad,
Kakor s svojimi psi
Stari grad en stoji,
Not u njemu živi,
Ki lovi si ga rad,
Al' divjad al' ljudi.
Se odpravi en dan,
Ki njegovi jo psi
Pred graščino so dol'
Skup' z graščakom da bi
Da zadôstil bi sli,
'Majo že do krvi;
Nasedláni že vsi,
Jágat šli ino s psi.
Na dvorišču pa ga
Za cepin se drži
Daj za bóga mi dar,
Vem, da polnih si ti
Senca je čakala,
In ga nagovori:
Od gradú gospodar,
Si napolnil kadí.
Ta pokaže že psom,
Ali njega in njih
Glasno ko zagrmi,
Prva v pse, druga v gá,
Da napadejo ga,
Blisk prestraši z neba,
Strele vsekajo tri,
Tretja v zid od gradá.
In poruši se stolp
Od graščaka zaklad,
Skor' že štir'-sto je let
Dokler najde se ne
In zasuje jih vse,
Njega, njêgove pse.
Tam pod zemljo zaklet,
Ga zaklad, se odpre.
t: bR, E.K. / Šentjurske novice, f/v: bR
*na prvi sliki Pavle Ravnohrib med prebiranjem Vučkotovih rim, na drugi pa Gvido Virant pred Malgajevo rojstno hišo na kateri je tudi spominska plošča
malo terminologije napisal Žagz , oktober 23, 2009
a) Oda (grško, pesem, petje), je žalostinka in slavnostna pesem, ki jo poje pevski zbor.
b) Elegija je pesem otožne, žalostne vsebine. V elegijah pesnik izraža žalost zaradi nečesa, kar je za vedno izgubil.
c) Balada je krajša lirsko-epska pesem, ki po navadi obravnava kak nenavaden dogodek. Zapisana je v vezani besedi (poezija) in ima notranjo zgradbo v obliki dramskega trikotnika. Praviloma so balade dramatično napete, postopno ustvarjajo temačno ozračje, ki napoveduje nesrečen konec. Pomembno vlogo v baladah igra dvogovor. V tovrstnih pesmih neredko nastopajo tudi nadnaravne sile.
Prijavite neprimeren komentar
glasuj proti
glasuj za
Glasovi: +0
Napišite komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Prosimo, da se registrirate, če še nimate uporabniškega imena.