Legenda o razbojniku Guzaju se počasi prebuja v življenje iz globokega sna. Tokrat ne v knjižni podobi, temveč v rekreativno-kulturnozgodovinski obliki na kozjanskih gričih, kjer se je sredi 19. stoletja potepal, pajdašil, strašil in skrival zloglasni tolovaj Franc Guzaj, prebrisan in spreten Šentjurčan, ki je bil trn v peti avstro-ogrske žandarije ter strah in trepet nepravičnežev in nadute gospode. Tudi do jezikavih žensk ni bil ravno prizanesljiv. Ker pa je rad pomagal revnim, se pošalil in obdaroval otroke, je našel zavetje in svoj »drugi dom« med širokosrčnimi domačini na Kozjanskem. Ti se ga še dandanes radi spominjajo. Na to kaže tudi dejstvo, da se vrača na to območje v novi »preobleki« - kot razbojniški junak, ki je pustil za sabo omembe vredne sledi.
Guzajevo zgodbo poskušajo oživeti s projektom Na poti z Guzajem, ki je bil finaciran v okviru regijskega projekta Leader (RA Kozjansko), realiziran pa pod okriljem KS Prevorje v sodelovanju s KS Planina, Občino Dobje in Občino Šentjur. Zadnjo nedeljo v avgustu so obeležili otvoritev novo markirane poti s pohodom ter zaključno prireditvijo na Prevorju. Guzaj seveda ob zaključku ni manjkal.
Guzajeva pohodniška pot povezuje Prevorje, Planino in Dobje, speljana pa je krožno, tako da lahko pohodnik izbira med krajšo različico znotraj posamezne krajevne skupnosti in med daljšo potjo, ki obsega okoli 35 kilometrov. Pot je speljana mimo različnih zgodovinsko zanimivih objektov, ki so povezane z Guzajevim življenjem ali pa predstavljajo pomembno kulturno-zgodovinsko dediščino na tem območju. Pot je opremljena z markacijami in dvojezičnimi informacijskimi tablami o Francu Guzaju in z odlomki iz prigod v njegovem razbojniškem življenju. Otvoritvenega pohoda se je udeležilo okoli sto pohodnikov: del jih je prišel s Planine, drugi so prehodili prevorsko traso poti - oboji pa so se na koncu združili na prevorskem igrišču na zaključni prireditvi s pozdravnimi nagovori. Bučen aplavz in veliko navdušenje je požela krajša gledališka predstava o prigodah iz Guzajevega življenja, ki so jo v gozdu pri igrišču družno odigrali Prevorjani in Planinčani.
Zdi se, da so bili s tem projektom razbojniku Guzaju kot kozjanski »maskoti« postavljeni temelji za razvoj možnosti vključitve njegove življenjske zgodbe v turistično-kulturno ponudbo šentjurske občine. Ali bo zares zaživel ali zbledel, je odvisno predvsem od ljudi, živečih na tem območju, in tudi tistih, ki »bi se turizem šli«.
Aleksandra Maček/Šentjurske novice
*na sliki prizor, ko Guzaj ujame obrekljivko, ki so ga v začetku septembra uprizorili na 32. Angelski nedelji na Planini; foto: KS Planina pri Sevnici
Društva, neprofitne organizacije, posamezniki! Želite objaviti novico, dogodek ali sliko?